VSL sklep I Cpg 996/2009

Pritožba se zavrže.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44954/2008 z dne 11. 7. 2008 za 22.899,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sodbe) ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 1.386 EUR (3. točka izreka sodbe); glede v pobot ugovarjane terjatve v višini 16.726,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je ugotovilo, da ne obstoji (1. točka izreka sodbe). S sklepom je ustavilo postopek zaradi umika tožbe za 6.205,37 EUR.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v celoti s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo spremeni tako, da ugotovi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke in zaradi pobotanja tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (4. odstavek 343. člena ZPP).

Pravni interes, ki ga zasleduje pritožnica s pritožbo, je sodna odločba o ugotovitvi obstoja njene terjatve, ki jo je uveljavljala v pobot terjatvi tožeče stranke ter v posledici zavrnitev tožbenega zahtevka.

V obravnavanem primeru je pritožbeno sodišče iz informatizirane baze podatkov AJPES ugotovilo, da je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 1113/2009 dne 11. 12. 2009 začet stečajni postopek.

Ena izmed posledic začetka stečajnega postopka je pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka (1. odstavek 261. člena ZFPPIPP). Po citirani določbi zakona veljata z dnem začetka stečajnega postopka obstoječi terjatvi upnika in stečajnega dolžnika za pobotani, po določbi 4. odstavka 261. člena ZFPPIPP pa upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po 1. odstavku 261. člena zakona, ne prijavi v stečajnem postopku.

V konkretnem primeru iz (na spletnih straneh AJPES) objavljenega sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku St 1113/2009 izhaja, da tožeča stranka terjatve ni prijavila v stečajnem postopku, zaradi česar tudi ni bila predmet preizkusa. S tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prenehala (primerjaj z 2. točko 1. odstavka 58. člena ZFPPIPP).

Pravna posledica, ki jo želi tožena stranka doseči s pritožbo, je že dosežena na podlagi samega zakona. Terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, je prenehala, ker je upnik ni uveljavljal v stečajnem postopku. V tej luči je pritožbeno sodišče presojalo tudi obstoj pravnega interesa tožene stranke za pritožbo, upoštevaje pravne posledice začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Tako v primeru, če bi sodišče ugotovilo obstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke, kot tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi sledila enaka pravna posledica, kot v primeru, če upnik v zakonskem roku ne prijavi terjatve v stečajnem postopku, to pa je izguba pravice upnika do sorazmernega plačila njegove terjatve iz stečajne mase.

Zato pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v konkretnem obravnavanem primeru tožena stranka nima. Ker je dovoljenost pritožbe procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ta pa ni podana, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odstavek 346. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.