VSL sklep II Cp 4334/2009

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

:

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja, ki ga je vložil zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je zavrnila predlagateljev predlog za popravo pomotnega vpisa.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zemljiškoknjižnemu predlogu ugodi oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da naj pri prenosu podatkov iz ročno vodenega zemljiškoknjižnega vložka št. X, k.o. B. B. v elektronsko zemljiško knjigo ne bi prišlo do pomotnega vpisa in bi bile nepremičnine prenesene v aplikacijo elektronsko vodene zemljiške knjige pravilno. Taka ugotovitev pa je v nasprotju z obrazložitvijo, po kateri so se pri zapisu avtomatično izpisale opombe, da gre za stavbno pravico, vendar so le-te samo del aplikacije. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. Y, k.o. B. B. in z.k. izpiska za vl. št. Z k.o., B. B. je jasno razvidno, da je v zemljiški knjigi vpisana stavbna pravica in ne morda lastninska pravica, kar je bistvo napačnega vpisa. V zemljiški knjigi so bile pred tem pomotnim vpisom kot lastniki nepremičnin vpisane fizične in pravne osebe. Po vpisu je kot lastnik nepremičnin označena družbena lastnina, obremenjena s stavbno pravico. Lastniki nepremičnin so označeni kot imetniki stavbne pravice in ne kot lastniki. Označeno je tudi, da so vložki usklajeni z ročno vodeno zemljiško knjigo. Tak pomoten vpis ima zelo hude in daljnosežne posledice ter ogroža varnost pravnega prometa. Lastniki svoje lastninske pravice ne morejo prenesti na morebitnega kupca, saj prodajna pogodba glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi ne more biti realizirana. Obrazložitev, da opombe v zvezi s stavbno pravico, ki se pri prenosu avtomatično izpišejo, ne pomenijo, da gre za vknjižbo stavbne pravice, pa so v popolnem nasprotju s stanjem v zemljiški knjigi. Sodišče je tako lastninsko pravico predlagatelja samovoljno brez dovoljenega vpisa transformiralo v stavbno pravico.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je predlagatelj kot solastnik deleža do 324/10000 stanovanjske stavbe J. na parc. št. U oziroma z.k. telesa II, vpisanega pri vl. št. X, k.o. B.B. predlagal popravo pomotnega vpisa, saj je pri vpogledu v zemljiškoknjižno stanje ugotovil, da je sodišče pomotno vpisalo stavbno pravico v korist vsakokratnih lastnikov vl. št. Z, k.o. B.B., čeprav za to ni imelo nobene pravne podlage. Sodišče pa je, kot navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, ob prenosu v aplikacijo elektronsko vodene zemljiške knjige opravilo poočitev, da je z.k. telo I – zemljišče vpisano pri vl. št. X, k.o. B. B., z.k. telo II – stanovanjska stavba J. na parc. št. U pri vl. št. Z, k.o. B. B. in z.k. telo III – stanovanjska stavba R. na parc. št. F pri vl. št. N k.o. B. B. Zemljiška knjiga naj bi pri tem upoštevala navodila za prenos Vrhovnega sodišča RS, nova zemljiškoknjižna zakonodaja pa ne pozna z.k. teles, zato njihovega prenosa v elektronsko zemljiško knjigo ni mogoče izvršiti na drugačen način. Opomba, da gre za stavbno zemljišče, pa je le del aplikacije, ki se sama avtomatično izpiše.

Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika ureja 2. odstavek 271. člena tega zakona (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ). Do uveljavitve SPZ-ja je bilo možno, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ pa sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.

Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je parc. št. U, vl. Z usklajena, vknjižena je pridobitev stavbne pravice ter poočiteno, da je z.k. telo I – zemljišče vpisano pri vl. št. X, k.o. B. B., z.k. telo II – stanovanjska stavba J. na parc. št. U pri vl. št. Z, k.o. B. B. in z.k. telo III – stanovanjska stavba R. na parc. št. F pri vl. št. N, k.o. B. B. Iz listovne št. B za parc. št. U je tako razviden tip vpisa in vknjižba pridobitve stavbne pravice. Zemljiškoknjižno sodišče se pri tem ne more sklicevati na navodila za prenos Vrhovnega sodišča RS, saj le-ta niso formalnopravni vir, niti na to, da gre le za del aplikacije, ki se avtomatično sama izpiše. Edino podlago za pridobitev stavbne pravice daje 2. odstavek 271. člena SPZ, o čemer pa izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje, hkrati pa v skladu z določbo 4. točke 2. odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 – ZZK-1) dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.