VSL sklep I Ip 2926/2008

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da se stroški, ki jih mora upnik povrniti dolžniku, znižajo za 563,03 EUR, v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Dolžnik je dolžan upnik povrniti 112,66 EUR pritožbenih stroškov, v roku 8 dni.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. In In 90/2007 z dne 09. 07. 2007 in zavrglo predlog za izvršbo. V drugem odstavku izreka sklepa je odločilo, da mora upnik dolžniku povrniti 686,63 EUR stroškov izvršilnega postopka, v roku osmih dni.

Proti drugemu odstavku izreka izpodbijanega sklepa se je pravočasno pritožil upnik, ki trdi, da je bila v predmetnem postopku izvršba vložena na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče RS je s sklepom VII Ips 331/2007 dne 06. 10. 2008 ugodilo reviziji dolžnika in razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zato je logično odpadla podlaga, to je izvršilni naslov, na podlagi katere je bil predlog za izvršbo vložen. V trenutku vložitve predloga za izvršbo in tudi izdaje sklepa o izvršbi, ki ga je sodišče sedaj razveljavilo, pa je izvršilni naslov obstajal. Upnik ni ravnal nepravilno, ko je predlog za izvršbo vložil, da bi moral sedaj zaradi odločitve Vrhovnega sodišča nositi breme stroškov dolžnika. Poleg tega lahko delavec – sedaj upnik, predlog za izvršbo na vrnitev nazaj na delo vloži le v roku šestih mesecev od dneva, ko je pridobil pravico to predlagati. Upnik zato ni mogel čakati na odločitev revizijskega sodišča, saj bi s tem zamudil rok za vložitev izvršbe. Na podlagi 369. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo ravnal skladno s predpisi in ni terjal nečesa, do česar ne bi bil upravičen, predlog za izvršbo pa je postal nemogoč z izdajo odločbe Vrhovnega sodišča, na kar ni imel vpliva. Zato meni, da ni dolžan povrniti stroškov dolžnika. Poleg tega so stroški tudi previsoko odmerjeni. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč določa, da lahko dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, upnik pa odgovor na ugovor. S tem se vlaganje vlog v izvršilnem postopku zaključi. Vsa nadaljnja dejstva in dokazi so nepotrebni ter prepozni. Dolžniku so zato lahko nastali le stroški ugovora, ne pa tudi vseh nadaljnjih vlog. Sodišče je dolžniku za ugovor priznalo 800 točk. Dolžnik je v ugovoru z dne 19. 7. 2007 priglasil stroške sestave v višini 200 točk. Drugi stroški se v izvršilnem postopku ne štejejo za potrebne stroške, zato bi lahko sodišče dolžniku priznalo le 200 točk za sestavo ugovora. Upnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka spremeni tako, da odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Dne 17. 11. 2008 je upnik vložil še popravek pritožbe, s katerim je popravil pisno pomoto v pritožbi.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Prav ima sicer upnik, da je v času vložitve predloga za izvršbo in v času izdaje sklepa o izvršbi obstajal izvršilni naslov, takšno stanje je bilo še v času vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, tako da dolžnik ni mogel uveljavljati ugovornega razloga iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar pa je na ta ugovorni razlog, v skladu z drugim odstavkom istega člena sodišče (prve in druge stopnje) dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker je bil izvršilni naslov s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 331/2007 z dne 06. 10. 2008 razveljavljen in je bila zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, s čimer je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno pred odločitvijo o ugovoru dolžnika, je ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pravilno upoštevalo po uradni dolžnosti. S tem ko je razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo in je v tem delu postal izpodbijani sklep pravnomočen, se je izkazalo, da je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil stroške izvršilnega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Na odločitev v tej zadevi ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je do razveljavitve izvršilnega naslova prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, saj zaradi vloženega ugovora postopek dovolitve izvršbe do trenutka razveljavitve izvršilnega naslova še ni bil pravnomočno končan.

Pritožba upnika pa je utemeljena v zvezi z višino izvršilnih stroškov, ki jih je dolžniku priznalo sodišče. Upnik je namreč dolžan povrniti dolžniku le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil in ki predstavljajo stroške, priglašene v ugovoru dne 18. 7. 2007 (in ne ponovno priglašeni v vlogi z dne 28. 10. 2008) ter stroški dolžnikove vloge z dne 28. 10. 2008, v kateri je dolžnik sodišče obvestil, da je bil izvršilni naslov razveljavljen. Stroški ugovora predstavljajo 200 točk, za sporočilo sodišču z dne 28. 10. 2008 pa 20 točk (4. točka tar. št. 39 OT) in 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 13. člena OT) v višini 4,4 točke. Skupaj to pomeni 224,4 točke, kar upoštevaje vrednost točke (0,459 EUR) znaša 102,99 EUR, povečano za 20 % DDV pa 123,60 EUR. Dolžnik pa ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor na ugovor z dne 19. 10. 2007 in pripravljalne vloge z dne 2. 10. 2008, saj ti stroški niso bili neutemeljeno povzročeni (gl. šesti odstavek 38. člena ZIZ). Vlaganje vlog v izvršilnem postopku je namreč omejeno na vložitev ugovora in odgovora na ugovor, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem drugem odstavku spremenilo tako, da je odmerjene stroške znižalo za 563,03 EUR, v ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo, kot izhaja iz izreka sklepa ( 2.in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je upnik v pritožbenem postopku v pretežnem delu uspel (ni uspel le v sorazmerno majhnem delu zahtevka), je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (3.odst. 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter 38. členom ZIZ), ki so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Ob upoštevanju vrednosti obravnavanega predmeta (kar predstavlja višino izpodbijanih stroškov 686,63 EUR) je pritožbeno sodišče priznalo upniku stroške za sestavo pritožbe po Odvetniški tarifi (tar.št. 27 v zvezi s tar.št. 18) v višini 200 točk, kar povečano za 20 % DDV in stroške poštnine v višini 2,50 EUR, predstavlja skupaj 112,66 EUR, ni pa priznalo zahtevka za povrnitev sodne takse, saj upnik ni izkazal njenega plačila.