VSL sklep II Cpg 255/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

:

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2010-10 z dne 9.2.2010 prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo z dne 23.10.2009.

Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je glede na določilo 275. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) bilo mnenja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, saj bi potrebovala oblikovalno sodno odločbo kot pogoj za uveljavljanje dajatvenega zahtevka. Utemeljenost dajatvenega zahtevka je namreč vezana na oblikovalni učinek sodbe na izpodbijanje. Glede na to, da je tožbo vložil odvetnik, jo je v skladu z 2. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo. Po zadnji spremembi ZPP-D sodišče nerazumljive oziroma nepopolne vloge, ki jo je vložil odvetnik, ne vrača v popravo oziroma dopolnitev.

Vloga je nerazumljiva, če iz nje ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče. Iz tožbe pa je razvidno, kaj stranka hoče Vloga je nepopolna, če ne vsebuje vsega, kar je treba, da se lahko obravnava. V tožbi je navedena tako tožeča stranka kot tožena stranka, kaj tožeča stranka zahteva in izpolnitveni rok. Navedena so tudi določena dejstva in dokazi. Tožba je podpisana. Tožba torej vsebuje vse formalne podatke, ki jih mora tožba po 2. in 3. odst. 105. čl. ZPP vsebovati. Pogojev za zavrženje tožbe po 2. odst. 108. čl. ZPP zato ni bilo. Če namreč tožba vsebuje vse formalne podatke, ki jih mora imeti vloga, razlogov za zavrženje ni.

Zaključek, da je tožeča stranka s tožbo vložila ugotovitveni zahtevek namesto oblikovalnega, kaže na to, da je sodišče prve stopnje v bistvu dvomilo v sklepčnost tožbe. Tožba namreč vsebuje dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in ga je tako mogoče v zadostni meri individualizirati. Tožba zato ni nepopolna, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, temveč je lahko kvečjemu nesklepčna. Z vidika sklepčnosti v smislu 318. čl. ZPP pa sodišče prve stopnje tožbe ni presojalo. Zato ima sklep sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep v skladu s 3. točko 365. čl. ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek.

Sodišče druge stopnje je v okviru pritožbenega postopka presojalo le pravnoformalno pravilnost odločitve, to je, ali je sodišče nasprotno tožbo smelo zavreči ali ne. Vsebinsko presojo tožbe pa bo moralo opraviti sodišče prve stopnje v novem postopku, saj kršitve postopka glede na njeno naravo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. V nasprotnem primeru bi bila kršena pravica stranke do pritožbe.

V primeru nepopolne tožbe se pomanjkljivost odpravi na podlagi 108. čl. ZPP, o odpravi nesklepčnosti pa govorita 3. in 4. odst. 318. čl. ZPP. Omejitve iz 2. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če nepopolno tožbo vloži odvetnik, se takoj zavrže in se ne vrača v popravo, pri odpravi nesklepčnosti ni (prim. Pravdni postopek – Zakon s komentarjem spremenjenih členov, GV Založba, Ljubljana, 2010, stran 83 in 84).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presodi, ali je na podlagi trditev tožeče stranke v tožbi podana sklepčnost tožbe in nato postopa v skladu z določbo 318. čl. ZPP.