VSL sklep I Cpg 278/2009

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„Toženi stranki B.B., d.o.o. se prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, z ident. št. XX v vl. št. XX k.o. XX, z ident. št. XX v vl. št. XX, k.o. XX, z ident. št. XX v vl. št. XX k.o. XX, z ident. št. XX v vl. št. XX, k.o. XX, z ident. št. XX v vl. št. XX, k.o. XX. in z ident. št. XX v vl. št. XX, k.o. XX“.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni in izda predlagano začasno odredbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala verjeten obstoj denarne terjatve. Ker pa je ocenilo, da ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala tudi nevarnosti, da je uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena zaradi nameravanega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe 2. odstavka 270. člena ZIZ, je iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V razlogih sklepa je zapisalo, da negativno stanje na računih kupca, kateremu tožeča stranka namerava prodati Hotel XX (v nadaljevanju hotel), niti slučajno ne zadošča za izkaz nevarnosti oteženega načina izterjave tožničine terjatve. Smiselno je pojasnilo, da bi bili pogoji za izdajo začasne odredbe podani, če bi tožeča stranka dokazala, da bo tožena stranka odtujila nepremičnino brez ustrezne kupnine.

Pritožnica utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno o nezadostni izkazanosti nevarnosti, zgolj na podlagi ene od več trditev, ki jih je podala tožeča stranka. Tožeča stranka je navedla, da je tožena stranka navedla, da bo zagotovila vračilo kredita iz prejete kupnine za hotel. Glede prodaje hotela pa je navedla, da ga je pridobila v izvršilnem postopku, ki se je vodil zoper družbo C.C. d.o.o. Dne 10. 10. 2008 je sklenila predpogodbo z družbo D.D. d.o.o., katere direktor je ista oseba kot direktor družbe C.C. d.o.o.. Družba D.D. d.o.o. ima blokiran račun in je po trditvah tožeče stranke plačilno nesposobna, zato tožeča stranka dvomi, da bo kupnino za hotel v višini 694.000,00 EUR sploh lahko plačala. Trdila je, da navedena dejstva verjetno kažejo na to, da bo tožena stranka kot njen dolžnik ostala brez dela premoženja, na katerem bi se sicer lahko tožeča stranka poplačala.

Tožena stranka je na te trditve odgovorila, da bo sama zaščitila svoje interese pri prodaji nepremičnine in da kupcu ne bo izdala zemljiškoknjižnega dovolila, dokler ne prejme celotne kupnine. Sicer pa meni, da začasna odredba ni potrebna, ker ima tožeča stranka še dve zavarovanji, in sicer menico in poroštvo družbe E.E. d.o.o., ki ju ni unovčila oziroma uveljavljala.

Glede na povzete trditve obeh pravdnih strank v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, bi moralo sodišče prve stopnje tehtati med zatrjevano verjetnostjo, da bo dolžnik upniku lahko poplačal terjatev iz kupnine s prodajo hotela, in verjetnostjo, da za prodano nepremičnino ne bo prejel kupnine v dogovorjeni višini. Stališče sodišča prve stopnje, da negativno stanje na računu kupca v nobenem primeru ne izkazuje nevarnosti, da se upnik ne bo mogel poplačati iz prejete kupnine za nepremičnino, ni pravilno. Dolžnik kot prodajalec se lahko odloči za prodajo nepremičnine tudi plačilno nesposobnemu kupcu in se z njim lahko dogovori za odložitev plačila kupnine na daljši rok. V zemljiški knjigi tudi zaznamuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. V takem primeru bo upniku, ki mu dolžnik zagotavlja plačilo terjatve iz prejete kupnine, izterjava terjatve, potem ko bo za njo pridobil izvršilni naslov, lahko znatno otežena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Pred ponovno odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe bo moralo sodišče prve stopnje tehtati med trditvami in dokazi obeh pravdnih strank, pri tem pa odgovoriti tudi na navedbe tožene stranke, da predlagana začasna odredba ni primerna, ker ima tožeča stranka na razpolago še druge vrste zavarovanj.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 365. členom ZIZ.