VSL sklep II Cp 39/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da spremembe tožbe z dne 26.10.2009 ne dovoli in da za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni pristojno, pač pa je za odločanje o njem pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Pritožbo zoper sklep vlaga tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, Višjemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi, z novim sklepom pa dovoli razširitev tožbenega zahtevka ter ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožnica navaja, da je ves čas opozarjala toženca na stroške, ki nastajajo s hrambo plovila, ki jih je povzročil sam z nespoštovanjem izdanih začasnih odredb. Stroški hrambe so neposredno vezani na plovilo in gre tako nedvomno za premoženjskopravno razmerje med strankama. Prav zaradi načela ekonomičnosti in smotrnosti je potrebno to vprašanje obravnavati v okviru predmetnega postopka, saj se bodo s tem rešila vsa premoženjskopravna vprašanja med strankama s najmanjšimi možnimi stroški. Glede na to, da je Jahtni center I. zoper tožnico vložil tožbo na plačilo navedenih stroškov, pa so podani tudi vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, saj tožničina terjatev nedvomno obstoji, tožnici pa s tožbo nastaja tudi nepopravljiva škoda.

Pritožba je bila vročena toženi strani, ta pa odgovora nanjo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožnica s predlagano spremembo tožbe želi obravnavanje dejanskega stanja, ki ni z ničemer povezano s prvotno trditveno podlago o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem, ni utemeljeno. To izhaja že iz razlogov izpodbijanega sklepa, da gre za stroške hrambe plovila, za katerega tožnica sicer trdi, da sodi v skupno premoženje pravdnih strank, s tem torej za pasivo tega premoženja. Taki razlogi namreč napeljujejo k prav nasprotnemu zaključku, torej da je iz razloga ekonomičnosti predlagano spremembo tožbe potrebno dovoliti, saj je v predmetni pravdi smotrno rešiti vsa premoženjskopravna vprašanja med strankama.

Zato je bilo treba sklep razveljaviti, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 185. čl. ZPP, ki je v tem primeru materialno pravo. Vendar pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da že iz trditev tožeče stranke izhaja, da so stroški hrambe nastali v zvezi z izdanimi začasnimi odredbami z dne 18.2.2002 in 13.2.2003, zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju presoditi, ali zatrjevani stroški hrambe plovila morebiti ne sodijo med pravdne stroške ali v pasivo skupnega premoženja pravdnih strank. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

Sodišče bo moralo odločiti tudi o predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer naj upošteva, da se ta lahko izda z namenom zavarovanja terjatve, torej zaradi možnosti kasnejše izvršbe ali kot ureditvena (regulacijska) začasna odredba, kjer gre za začasno ureditev spornega razmerja med strankama do dokončne rešitve sodnega postopka, v vsakem primeru pa mora predlagateljica izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pritožbeni stroški so po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški.