VSRS Sodba X Ips 447/2004

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov proti sklepu tožene stranke z dne 5. 2. 2003. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnikov zoper molk upravnega organa prve stopnje, ker je ugotovila, da je bilo o zahtevi tožnikov za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja že pravnomočno odločeno.

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke. Iz predloženih upravnih spisov je ugotovilo, da sta tožnika od Upravne enote Krško dne 4. 12. 2000 zahtevala, da nadaljuje postopek, ki je bil začet na predlog njune pravne prednice A.A., in izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt, ki je bil že zgrajen ob pogojih iz zapisnika z dne 4. 3. 1976. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgla pritožbo tožnikov zaradi molka upravnega organa, saj je bilo o zahtevi tožnikov z dne 4. 12. 2000 pravnomočno odločeno s sklepom o ustavitvi postopka z dne 18. 12. 2001, zoper katerega ni bila vložena pritožba.

3Tožnika v reviziji (prej pritožbi) izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje. Upravno sodišče je prezrlo dejansko in pravno stanje in napake, ki jih je storila tožena stranka, saj postopek, ki se je pričel z vlogo A.A., ni bil zaključen z odločbo z dne 18. 12. 2001. Z navedeno odločbo je bilo odločeno o njuni zahtevi z dne 4. 12. 2000 ne pa o prvotni vlogi A.A. z dne 30. 1. 1976. Njej namreč ni bila izdana nikoli odločba ali sklep, ki bi se nanašala na njeno vlogo, tudi sicer je v sklepu zapisano, da se le-ta nanaša na vlogo tožnikov z dne 4. 12. 2000, tožnika pa želita, da se najprej odloči o vlogi z dne 30. 1. 1976 šele nato pa eventualno o drugi vlogi za isti objekt. Nadalje še navajata, da si tožena stranka napačno razlaga zazidalni načrti in Pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta. Navajata še, da ne bi šlo za molk organa samo v primeru, če A.A. 30. 1. 1976 ne bi vložila vloge in bi bila vloga tožnikov z dne 4. 12. 2000 popolna, prva in edina. Ker sta tožnika za izdajo odločbe o priglašenih delih za postavitev nadstrešnice potrebovala lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt, nad katerim se bi postavila nadstrešnica, sta bila dne 4. 12. 2000 prisiljena pisno zahtevati od tožene stranke, da zadevo iz leta 1976 zaključi. Tožnika imata interes, da se zadeva, ki se je začela z vlogo A.A. dne 30. 1. 1976, pozitivno reši po takratnih predpisih in izključno po vlogi A.A. Predlagata, da Vrhovno sodišče odpravi odločbo prvostopenjskega sodišča in naloži toženi stranki in Upravni enoti Krško, da izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje na zahtevo A.A.

4Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden sodni preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9V obravnavani zadevi je sporno, ali gre dejansko za molk upravnega organa prve stopnje, kot to zatrjujeta revidenta, in ali je tožena stranka ravnala prav, ko je ob ugotovitvi, da ne gre za molk organa, pritožbo tožnikov zavrgla, ali ne. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta revidenta dne 4. 12. 2000 pri Upravni enoti Krško zahtevala, da se nadaljuje postopek, ki je bil začet dne 30. 1. 1976 na predlog sedaj pokojne A.A., in izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt, ki naj bi bil že zgrajen ob pogojih zapisnika z dne 4. 3. 1976, in da je upravni organ prve stopnje o zahtevku odločil s sklepom z dne 18. 12. 2001, zoper katerega ni bila vložena pritožba in je postal pravnomočen, sta sodišče in tožena stranka pravilno ugotovila, da ne gre za molk organa. V posledici tega je bila vloga - pritožba tožnikov, vložena dne 21. 10. 2002 zaradi molka organa, pravilno zavržena na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/1999, 70/2000 in 52/2002). ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Organ prve stopnje je zahtevi revidentov z dne 4. 12. 2000 za nadaljevanje postopka, začetega na predlog A.A., ugodil in ju tudi pozval, kaj morata še predložiti, da bo lahko izdal lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt. Ker pa revidenta v določenem roku zahtevanega nista predložila, je upravni organ s sklepom z dne 18. 12. 2001 postopek ustavil. Z navedenim sklepom je bil tako ustavljen postopek, ki se je začel na predlog A.A. in nadaljeval na zahtevo revidentov. Ker je bilo materialno pravo – v zvezi z odločanjem o molku organa, kar je predmet presoje v tem postopku, pravilno uporabljeno, revidenta z ugovori, ki se nanašajo na postopek izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, v tem postopku ne moreta uspeti.

10Bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, pa revidenta ne zatrjujeta.

11Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.