VSRS Sklep I Up 340/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1. zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.9.2005, v izreku pod točko 2. pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Trebnje z dne 23.6.2005. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje tožniku postavil skrbnika za posebni primer v osebi A.A., univ. dipl. pravnice, strokovne delavke Centra za socialno delo Trebnje in določil njene naloge.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik sam opravil opravila, ki so bila naložena skrbnici za posebni primer, torej vse potrebno za sprejem in bivanje v Domu starejših občanov A. Ugoditev njegovi zahtevi po odpravi izpodbijane odločbe bi torej njegovega pravnega položaja prav v ničemer ne spremenila, zato sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe.

V pritožbi, s katero po vsebini izpodbija 1. točko izreka navedenega sklepa sodišča prve stopnje, tožnik navaja, da obstaja pravni interes za razveljavitev navedenega posamičnega akta, saj je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani s pravnomočno sodbo št. U 927/2006-18 odločilo, da je bil tožnik iz Doma starejših občanov B. preseljen nepravnomočno in nezakonito. Prav zaradi ugotovljene nezakonitosti in hkratne razveljavitve same odločbe tožene stranke o tožnikovi preselitvi tudi izpodbijani posamični akt o postavitvi skrbnice za ta nezakoniti primer nima zakonite podlage. Že sam obstoj takšnega nezakonitega in spornega dokumenta pomeni resno nevarnost, da bi ga v sodnih in upravnih postopkih zlorabljale osebe in institucije, ki so v poslovnih in drugih odnosih z njim. Je dolgoletni aktivist v borbi proti diskriminaciji in izkoriščanju hendikepiranih ljudi, zato je bila proti njemu sprožena vrsta lažnih postopkov, ki pa na podlagi resničnih argumentov, dokazov in prič padajo eden za drugim. Želi preprečiti, da bi obstoj tovrstnih skrbniških dokumentov omogočal nove napade in nove insinuacije v smislu problematičnosti. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik po lastnih navedbah sam izpolnil vse obveznosti, ki so bile naložene skrbnici za poseben primer z odločbo Centra za socialno delo Trebnje z dne 23. 6. 2005, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu. Z izpolnitvijo obveznosti, ki so se nanašale na sprejem in bivanje v Domu starejših občanov A., pa navedena odločba niti ni bila uveljavljena oziroma so postale z njo naložene obveznosti brezpredmetne. Zato si tožnik z vložitvijo tožbe zoper to odločbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje, ko je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS v zvezi z določbo prvega odstavka 105. člena ZUS-1. Na pravni interes stranke mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če pa bi tožniku organ izdal novo odločbo o postavitvi skrbnika za posebni primer, bo tožnik lahko zoper to novo odločbo uveljavljal pravno varstvo svojih pravic tudi pred sodiščem.

Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih ugovorov po vsebini.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 72. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje že odločilo. Po 14. členu Zakona o sodnih taksah, ki je veljal v času odločanja, pa sklep o oprostitvi plačila taks velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost plačila sodnih taks tega dne ali pozneje.