VSRS Sklep G 15/2009

I. Tožba se zavrže.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je uvodoma navedeno odločbo izdala v okviru uvedenega postopka presoje koncentracije podjetij A. in B. s pravili konkurence in v zvezi z izvrševanjem pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije.

2Tožena stranka je proti tožeči stranki s sklepom z dne 2. 6. 2009 na podlagi 45. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-1 po uradni dolžnosti uvedla postopek presoje skladnosti koncentracije družb A. in B. s pravili konkurence, ker je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam ZPOmK-1, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti Uradu, niso priglasila. Istega dne je izdala tudi uvodoma navedeno izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno, da je koncentracija družb A. in B. podrejena določbam ZPOmK-1, zato se družbi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba, L., prepove izvedba prenosa lastništva delnic družbe B., katerih imetnice so družbe A., C., D., in E., na tretje osebe po nalogu teh družb oziroma nalogu tretjih oseb, ki delujejo v imenu teh družb brez predhodnega soglasja tožene stranke, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije družb A. in B. s pravili konkurence.

3Tožeča stranka s tožbo v postopku sodnega varstva predlaga, da Vrhovno sodišče odločbo tožene stranke odpravi ter naloži povrnitev stroškov postopka. Ugovarja nepravilno uporabo določb ZPOmK-1, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka.

4V odgovoru na tožbo tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrže, saj naj tožeča stranka že ob vložitvi tožbe ne bi izkazovala pravnega interesa, ker ji izpodbijana odločba ne nalaga obveznosti, vsekakor pa ga ne izkazuje sedaj oziroma je ta prenehal, saj je bil predmetni postopek s sklepom ustavljen.

5Sodišče je s sklepom o ustavitvi postopka seznanilo tožečo stranko.

6Tožba se zavrže.

7Vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi, torej da si bo z odločitvijo izboljšal svoj pravni položaj.

8Iz sklepa tožene stranke z dne 9. 9. 2009 izhaja, da je bil postopek presoje skladnosti koncentracij podjetij A. in B. s pravili konkurence, ki ga je tožena stranka uvedla po uradni dolžnosti, ustavljen. Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka pa je prenehala veljati tudi izpodbijana odločba, katere veljavnost je omejena do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence (peti odstavek 45. člena ZPOmK-1), torej do končanja postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, kar smiselno pomeni tudi do končanja tega postopka z njegovo ustavitvijo.

9Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracij predpostavke za odločbo po tretjem odstavku 45. člena ZPOmK-1 niso več podane, zato z izdajo tega sklepa preneha veljati tudi izpodbijana odločba tožene stranke z dne 2. 6. 2009 in tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe.

10Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 v zvezi s 54. členom ZPOmK-1 tožbo zavrglo.

11Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopke ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.