VSRS Sklep I Up 208/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal, da se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu zadrži izvršitev 3. točke v upravnem sporu izpodbijanega sklepa tožene stranke z dne 30. 1. 2009. Z omenjenim sklepom je bilo (med drugim) odločeno, da se uvede obnova postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 12. 12. 2007, za sanacijo opuščene gramozne jame z granulatom iz avtomobilskih gum, investitorja A.A. d.o.o. (in sicer v obsegu, da se v postopek vključi Občina B. kot stranska udeleženka) ter da se zadrži izvršitev omenjenega gradbenega dovoljenja z dne 12. 12. 2007. V razlogih je svojo odločitev utemeljilo z navedbo, da zatrjevana škoda, ki naj bi investitorju nastajala v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ni v neposredni zvezi z izvrševanjem izpodbijanega upravnega akta in ne predstavlja tiste težke popravljive škode, s katero bi bilo mogoče utemeljevati predlagano začasno ureditev spornega pravnega razmerja.

2Tožnik v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja; predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zahtevana začasna odredba izda. Navaja, da je zatrjevana materialna škoda v zvezi z nezmožnostjo opravljanja dejavnosti izkazana; prilaga sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, OE Maribor, o dovolitvi izvršbe oziroma o izvršbi za izterjavo denarne kazni v upravnem postopku z dne 19. 3. 2009 in z dne 17. 4. 2009; podlaga za njuno izdajo je ugotovitev, da je nadaljeval z opravljanjem svoje gospodarske dejavnosti.

3Stranka z interesom Občina B. v odgovoru na pritožbo navaja, da se tožniku zaradi prizadetosti javne koristi ne sme dovoliti nadaljevanje opravljanja dejavnosti. Večja količina gum, ki se že nahaja na deponiji, predstavlja ekološko katastrofo ter nevarnost požarov, do katerih je že prišlo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval zadržanje izvršitve 3. točke v upravnem sporu izpodbijanega akta (sklepa tožene stranke z dne 30. 1. 2009) do pravnomočne odločbe v upravnem sporu, pravilno presojalo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Po tej zakonski določbi lahko tožnik iz razlogov drugega odstavka 32. člena istega zakona (če bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda) zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

6Sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo, ko zahtevane začasne odredbe ni izdalo; svojo odločitev pa je utemeljilo s presojo, da v zahtevi zatrjevana (a neizkazana) škoda, ni v zvezi s spornim pravnim razmerjem in zato ni pravno pomembna.

7Pri svoji odločitvi pa je pritožbeno sodišče izhajalo predvsem iz pravne narave predmetnega upravnega spora. Predmet konkretnega upravnega spora je sklep tožene stranke (z dne 30. 1. 2009), s katerim je bila dovoljena obnova postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 12. 12. 2007, za sanacijo opuščene gramozne jame z granulatom avtomobilskih gum, ker Občini B. – lastnici zemljišč – ki naj bi bila glede na določbo 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 udeležena v postopku kot stranska udeleženka, ta možnost ni bila dana; s 3. točko omenjenega sklepa pa je bilo izrecno odločeno, da se zadrži izvršitev gradbenega dovoljenja, katerega obnova se dovoljuje.

8Pravno podlago za odločitev o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja (3. točka izreka v upravnem sporu izpodbijanega sklepa) – odločbe, glede katere se obnova dovoljuje – predstavlja določba drugega odstavka 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, po kateri sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.

9Predlagana začasna ureditev stanja glede na sporno razmerje, s katero naj bi se do izdaje pravnomočne sodne odločbe odložila izvršitev 3. točke v upravnem sporu izpodbijanega sklepa, je tako v direktnem nasprotju s kogentno določbo drugega odstavka 272. člena ZUP.

10Že sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa (med drugim) navedlo, da zadržanje izvršitve odločbe po drugem odstavku 272. člena ZUP ne pomeni le zadržanja postopka prisilne izvršbe, temveč pomeni tudi zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo – kot v obravnavanem primeru – ki se prisilno ne izvršuje (gradbeno dovoljenje). Če pa je zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, določena s kogentno zakonsko določbo (drugi odstavek 272. člena ZUP), potem na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 stanja ni mogoče začasno urediti na drug način oziroma drugače kot je določeno z drugim odstavkom 272. člena ZUP.

11Ker po presoji pritožbenega sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ne sme biti v nasprotju s kogentno določbo drugega predpisa, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko tožnikovem predlogu za izdajo ureditvene začasne odredbe ni ugodilo. Ker pa že določba drugega odstavka 272. člena ZUP ne dopušča izdaje zahtevane začasne odredbe, niti ni potrebe po presoji, ali je zatrjevana škoda tista težko popravljiva škoda, s katero lahko tožnik z uspehom dokazuje izpolnitev zakonskega pogoja po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1.

12Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).