VSL sodba II Cp 2139/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

:

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 333,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2004 dalje do prenehanja obveznosti ter stroške izvršilnega postopka v znesku 76,21 EUR in stroške pravdnega postopka v znesku 25,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, določenega za izpolnitev obveznosti, dalje, vse v roku 8 dni.

2Tožnik izpodbija sodbo z laično pritožbo, v kateri navaja, da zaradi slabega gmotnega stanja, ne more plačati tožeči stranki zneskov, ki so navedeni v 1. in 2. točki izreka sodbe. Plačal bo obveznost, ko bo prejel dedni delež iz zapuščinskega postopka po pokojnem P. P., zato pritožbeno sodišče prosi, da posreduje v zapuščinskem postopku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz pritožbe ni razvidno, v katerem delu toženec izpodbija sodbo in iz katerih razlogov, zato je pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusilo sodbo v tistem delu, v katerem toženec ni zmagal v sporu, pri tem pa upoštevalo, da se v postopku v sporih majhne vrednosti sme izpodbijati sodba samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

5Toženec je najemnik stanovanja v objektu na Z., zato je dolžan plačati stroške skladno z obračunom upravnika (tožeče stranke) ter sklenjeno Pogodbo o opravljanju storitev upravljanja samskega doma z dne 24. 4. 1999. Toženec tožeči stranki ni plačal stroškov obratovanja in drobnih popravil za obdobje od novembra 2003 do marca 2004, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen.

6Pravna podlaga je zgoraj navedena pogodba in določba 197. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Tožeča stranka je obračunane storitve za toženca že plačala dobaviteljem iz lastnih sredstev in je s tem prikrajšana, toženec pa obogaten. Prvostopenjsko sodišče je pravilno razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati stroške za navedene mesece skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od glavnice – skladno z določbo 378. člena OZ in od neplačanih obresti – skladno z določbo 381. člena OZ).

7Sodišče druge stopnje je zavrnilo s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo bistvenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.