VSK sklep I Cp 1215/2006

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep
se r a z v e l j a v i
in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo revizijo. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče štelo, da revizija ni dovoljena, ker lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po določbi 3.odst. 86.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožnikov pooblaščenec pa tega pogoja ne izpolnjuje, o čemer se je prepričalo z vpogledom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Zato je revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu in navaja, da zakon izrecno ne zahteva vpisa v imenik odvetnikov, tožnikov pooblaščenec je upokojeni odvetnik in razpolaga s potrebnim pravnim znanjem za izredno pravno sredstvo, ki ga je 3.7.2006 vložil v imenu tožnika. Tolmačenje 86.čl. ZPP ni logično, saj pooblaščenec tožnika zastopa že ves čas postopka od vložitve tožbe dalje, upoštevati pa je treba, da je določilo 86.čl. bilo sprejeto po vloženi tožbi, saj se je postopek iz nerazumljivih razlogov zavlekel preko 5 let, ko ni bilo zahtevano, da revizijo lahko vloži le odvetnik. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je vložil revizijo po pooblaščencu zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 38/2005 z dne 18.4.2006, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Prvostopenjsko sodišče je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3.odst. 86.čl. ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pritožbena navedba, da zakon ne zahteva vpisa v odvetniški imenik sicer ne drži, saj 1.čl. Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur.l. RS, št. 18/93 s spremembami) določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Zato od izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov ta ne izpolnjuje več pogojev za zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 1.odst. 499.čl. ZPP, na katero smiselno opozarja tudi pritožba, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugim) ne uporabljata določbi 3. in 4.odst. 86.čl. ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena 13.11.1998, torej pred uveljavitvijo tega zakona, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določbe 3.odst. 86.čl. ZPP. Po 1.odst. 86.čl. ZPP pa smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Tožnik je v predmetni zadevi zato lahko vložil revizijo po pooblaščencu. S tem, ko je sodišče prve stopnje vloženo revizijo zavrglo, je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, saj je s tem tožniku onemogočeno obravnavanje pred vrhovnim sodiščem. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 366.čl. ZPP in 1.odst. 354.čl. ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku postopati v skladu z določbami 374. in 375.čl. ZPP.