VSK sklep I Cp 1093/2006

Pritožba se zavrne in   p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščino po pokojnem M.M. predstavljajo nepremičnine, vpisane v vl.št. 1374 in 1375 k.o. Š., vrnjene zapustniku v postopku denacionalizacije 6.11.2000. Ugotovilo je, da je bil po zapustniku dne 18.1.1966 izdan sklep o dedovanju, po katerem je na podlagi oporoke z dne 11.1.1965 celotno zapuščino dedovala oporočna dedinja L.F.G. Ker v oporoki zapustnik ni izrecno omenjal denacionaliziranega premoženja, zato to premoženje dedujejo zakoniti dediči. Kot zakonite dediče je sodišče prve stopnje razglasilo potomce zapustnikovih treh pokojnih sester in sicer M.R., P.M. in G.P. Te dediče je sodišče v izreku sklepa izrecno navedlo. Na podlagi sprejetih dednih izjav pa je dovolilo vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah na dedinjo Š.A.P.

Zoper ta sklep sta se pritožila dediča po pokojni L.F.G., U.F. in F.K. V pritožbi navajata, da jima je sodišče vročilo le izpodbijani sklep o dedovanju, ni pa ju obvestilo, da je bil začet pred sodiščem zapuščinski postopek po M.M. Menita, da bi jima sodišče moralo v postopku omogočiti udeležbo glede na oporoko zapustnika z dne 11.1.1965, po kateri je dedovala njuna pravna prednica L.F.G. kot oporočna dedinja. Pritožnika bi imela pravico izjasniti se tudi glede denacionaliziranega premoženja po odločbi UE z dne 6.11.2000. Po pokojnem M.M. bi dedovala tudi L.F.G. kot njegova oporočna dedinja, saj je ta umrla leta 1995 in bi bila lahko dedinja tega premoženja. Ker prvostopno sodišče pritožnikoma kot zakonitima dedičema po pok. L.F.G. ni omogočilo sodelovanja v novem zapuščinskem postopku glede denacionaliziranega premoženja, je bila z izpodbijanim sklepom kršena njihova pravica do izjave v postopku in do sodnega varstva njunih pravic. Zaradi takega postopanja pritožnika nista mogla predložiti v obravnavo svojih zahtevkov in se nista mogla izjaviti o zahtevkih in navedbah nasprotnih strank. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj pri odločanju o zapuščini v tem novem postopku ni bilo treba upoštevati pritožnikov. Vse navedeno predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP in po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Poleg tega pa tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi za pritožnika ni sporno dejstvo, da oporoka zapustnika z dne 11.1.1965 ne zajema premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno po odločbi o denacionalizaciji UE z dne 6.11.2000. Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji imajo glede tega premoženja pravni učinek samo, če je to v oporoki navedeno, v nasprotnem primeru pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. (81. člen Zakona o denacionalizaciji - ZDen). Ker v predmetnem postopku takšnega soglasja ni bilo, v oporoki pa tudi to premoženje ni navedeno, so denacionalizirano premoženje dedovali zapustnikovi zakoniti dediči. V pritožbi pritožnika ne navajata, da sta zakonita dediča po pokojnem M.M., prav tako pa tudi ne, da so zakoniti dediči soglašali, da imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede nacionaliziranega premoženja. Trdita le, da jima sodišče ni omogočilo sodelovanje v zapuščinskem postopku, ker ju ni vabilo na zapuščinsko obravnavo. Sodišče prve stopnje pritožnika ni vabilo na zapuščinsko obravnavo, ker iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bila onadva zakonita dediča po pokojnem M.M. S tem pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, prav tako pa tudi ne pritožnikovih ustavnih pravic. Ker sklep o dedovanju veže dediče, ki so v zapuščinskem postopku sodelovali, pomeni, da sklep o dedovanju ni ovira, da pritožnika svojih pravic ne bi mogla uveljavljati v pravdi, če mislita, da jih do denacionaliziranega premoženja imata. Ker je pritožba dedičev neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zvezi s čl. 163 ZD).