VSK sklep II Ip 910/2007

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek ter odločilo, da ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene premične stvari. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da nobena od strank v 30-ih dneh od prve dražbe za prodajo zarubljenih stvari ni predlagala druge dražbe.

Upnik je v zvezi s tem sklepom dne 3.10.2007 podal predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka v katerem navaja, da je dne 6.9.2007 izvršitelju poslal dopis, v katerem mu je predlagal odlog premičninskega rubeža, ker se je z dolžnikom dogovoril, da mu bo ta dolg obročno poravnal. V kolikor sodišče ne bi ugodilo zahtevi oz. predlogu upnika, pa naj se ta dopis smatra kot pritožba zoper sklep sodišča z dne 27.9.2007.

Sodišče prve stopnje je to vlogo kot pritožbo predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v svoji vlogi - pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v 30-ih dneh od prve dražbe ni predlagal druge dražbe niti ne zatrjuje, da sodišče ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Ne glede na to, pa ta dejstva tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča nedvomno izhajajo iz spisovnih podatkov predmetnega spisa. Iz teh podatkov je namreč razvidno, da je bila prva dražba dolžniku zarubljenih premičnih predmetov opravljena dne 10.01.2007, o tem, da dražba ni bila uspešna ter, da lahko upnika v roku 30-ih dni predlaga novo dražbo, je bil upnik po podatkih spisa obveščen. Da pa tega ni storil je razvidno iz poročila izvršitelja (l.št.48.spisa). To pa pomeni, da je imelo sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravno podlago za ustavitev izvršbe (in ne izvršilnega postopka, kot je napačno storilo) v 1. odst. 95. člena ZIZ. Posledično temu pa tudi za odločitev, kot jo je sprejelo v 2. odst. izpodbijanega sklepa, saj take posledice predpisuje 2. odst. 95. člena ZIZ. Pravilnosti take odločitve sodišča pa ne morejo omajati niti trditve upnika, da se je ta z dolžnikom dogovarjal o načinu poplačila njegove terjatve, niti njegove navedbe, da je izvršitelju poslal dopis, v katerem je predlagal odlog premičninskega rubeža. Izvensodno dogovarjanje med upnikom in dolžnikom o načinu poplačila terjatve je sicer dopustno, vendar pa taki dogovori praviloma, kot tudi v obravnavanem primeru, nimajo prav nobenih učinkov na tek sodnega postopka. Upnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je 6.9.2007 izvršitelju posla dopis v katerem je predlagal odlog premičninskega rubeža. Da bi dosegel kakršnekoli učinke v zvezi s svojim predlogom za odlog izvršbe, bi ta svoj predlog pač moral posredovati sodišču, saj je zgolj to, glede na določila 72. člena ZIZ o takem predlogu tudi pristojno odločiti. Glede na vse zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.