VSK sklep II Ip 780/2008

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 2. točki s p r e m e n i tako, da je za odločanje v pravdnem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
V ostalem (točka 1 izreka sklepa) se pritožba upnika zavrne in v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se sklep o izvršbi z dne 7.7.2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in 2. da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da ugovor dolžnika zavrne. V pritožbi navaja, da je dolžnikov ugovor v celoti neobrazložen in neutemeljen, saj dolžnik v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal obstoj ali višino upnikove terjatve. Njegov ugovor o neobstoju pravne podlage terjatve pa je povsem pavšalen. Sicer pa je sodišče prve stopnje napačno odločilo tudi v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnem sodiščem v Krškem. Upnik je v izvršilnem predlogu označil dogovorjeno krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora in navedel listino, ki vsebujejo dogovor o krajevni pristojnosti. Zato je za vodenje morebitnega pravdnega postopka pristojno sodišče izbrane krajevne pristojnosti (Okrožno sodišče v Ljubljani).

Pritožba upnika je deloma (v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa) utemeljena.

S pritožnikovo trditvijo, da dolžnikov ugovor v obravnavanem primeru ni bil obrazložen, se pritožbeno sodišče ne strinja. V ugovoru je namreč dolžnik zanikal poslovno sodelovanje z upnikom, to pa nedvomno predstavlja zatrjevanje takega pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dolžnik s tem zatrjeval negativno dejstvo, ga tudi ni dolžan dokazovati. Dokazno breme v tej smeri je namreč na upniku.

Pravilno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kopru (in ne v Krškem). Po 3. odst. 41. čl. ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru, če sta stranki glede terjatve, za katere upnik zahteva izvršbo sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Ker je v obravnavanem primeru upnik v predlogu za izvršbo predlagal, da se postopek v primeru ugovora nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru (stran 2/2 predloga), določno pa je označil tudi listino o sporazumu o pristojnosti (pogodba o odstopu terjatve št. 1,2 in 3), bi moralo sodišče prve stopnje temu njegovemu predlogu slediti in kot pristojno za odločanje v pravdnem postopku določiti Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep o določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Ker je bil sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen in bo o zadevi dokončno odločeno v pravdnem postopku, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških dolžnika pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).