UPRS Sodba III U 236/2016-10

Tožba se zavrne.

1S sklepom, št. 214-1301/2013/14 z dne 27. 1. 2016 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je Upravna enota Nova Gorica zavrgla tožničin ugovor zoper plačilni nalog, št. 214-1301/2013-2 z dne 30. 7. 2013 (v nadaljevanju plačilni nalog) ter še sklenila, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in da v postopku njegove izdaje niso nastali posebni stroški.

2V obrazložitvi sklepa prvostopenjski organ pojasni, da je tožnici za 25. 7. 2013 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca na podlagi 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD), izdal plačilni nalog za plačilo upravne takse v višini 95,15 EUR. Zoper plačilni nalog, ki je bil tožnici vročen 5. 8. 2013, je tožnica vložila ugovor in zaprosila, da se jo oprosti plačila upravne takse, ker ne dela in nima nobenih finančnih prejemkov, oziroma da se ji dovoli takso plačati po končani zadevi. Ugovor je bil, kot je razvidno iz dokazila o oddaji pisemske pošiljke, oddan na pošto Kruševac v Srbiji 14. 8. 2013. Po drugem odstavku 16. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT) je zoper plačilni nalog dopusten ugovor v osmih dneh od vročitve naloga. Prvostopenjski organ navaja še četrti in peti odstavek 16. člena ZUT ter nato določbe 25. člena tega zakona glede oprostitve takse za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah. Po ugotovitvi, da je bil ugovor vložen po poteku osemdnevnega roka od vročitve plačilnega naloga, torej po poteku roka za ugovor oziroma za vložitev vloge za oprostitev plačila upravne takse, sklene, da se v skladu s četrtim odstavkom 16. člena ZUT ugovor zavrže. Izrek, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, utemelji na petem odstavku tega člena ZUT, stroškovni izrek pa na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3Pritožbo tožnice zoper navedeni sklep je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo z odločbo, št. 2140-40/2016/4 (1312-18) z dne 25. 5. 2016. Drugostopenjski organ na podlagi spisov zadeve pritrdi prvostopenjski odločitvi in njenim razlogom. Obrazloži dejansko in pravno podlago za izdajo plačilnega naloga. Citira določbe 16. člena ZUT ter poudari, da bi glede na ugotovljeni datum vročitve plačilnega naloga tožnica ugovor morala vložiti najkasneje do 13. 8. 2013, vendar ga je s priporočeno pisemsko pošiljko oddala in s tem vložila šele naslednji dan. Na pritožbeno navedbo tožnice, da je rok za vložitev ugovora verjetno zamudila zaradi kakšnega praznika v Republiki Srbiji, odgovori, da skladno s 101. členom ZUP na iztek roka vplivajo le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Doda, da glede na določbe ZUT plačilo upravne takse šele po končanem postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ni mogoče, ter da je 21. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT-I, Uradni list RS, št. 32/16), ki v 13. členu določa, da se postopki odmere upravnih taks, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno končani, končajo po prej veljavnih določbah ZUT.

4Tožnica se z odločitvijo ne strinja. Zato vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, odpravi in se ji omogoči, da upravno takso plača po končanem postopku glede dovoljenja za stalno prebivanje po pogojih, ki so ji bili dani v plačilnem nalogu. Meni namreč, da ji je bila v nalogu dana možnost, da takso plača v 15 dneh, sicer pa kasneje z zamudnimi obrestmi. Navaja, da se ne spomni več, ali je res zamudila z vložitvijo ugovora in zakaj, mogoče je bil kakšen praznik v Republiki Srbiji in zato pošte na dan izteka roka niso delale. Opozarja, da jo je toženka šele po dveh letih in pol obvestila, da se ugovor zavrže kot prepozen. Zadeva mora biti zaključena po zakonu, ki je veljal, ko je pričel teči postopek, drugostopenjski organ pa se namesto tega sklicuje na spremembo ZUT, uveljavljeno 21. 5. 2016.

5Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in njenih razlogih, kot so razvidni iz drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

6Tožba ni utemeljena.

7V tem upravnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, ki ga je drugostopenjski organ s svojo odločbo o pritožbi potrdil.

8Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu. Prvo- in drugostopenjski organ sta ga obrazložila z razlogi, ki jim sodišče lahko sledi in jih zato na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja. Glede na tožbene navedbe pa dodaja:

9Plačilni nalog je bil tožnici, kot je razvidno iz spisov zadeve, vročen 5. 8. 2013. Z zakonom določeni osemdnevni rok za vložitev ugovora (o katerem je bila tožnica poučena v pravnem pouku plačilnega naloga) se je tako iztekel v torek, 13. 8. 2013, ko je bil torej zadnji dan, ko bi tožnica še lahko pravočasno vložila ugovor. Vlogo, s katero je podala ugovor, pa je vložila šele 14. 8. 2013, s tega dne priporočeno po pošti poslano poštno pošiljko.

10Zgornjim ugotovitvam tožnica konkretizirano ne oporeka. Navaja le, da se ne spomni, ali je res zamudila z ugovorom in zakaj, mogoče je bil zadnji dan roka v Republiki Srbiji kakšen praznik in zato pošte niso poslovale. Tako neopredeljene navedbe do drugačne odločitve ne morejo voditi. Ker namreč tožnica z gotovostjo niti ne trdi, da je rok zamudila iz opravičenih vzrokov, tega pa tudi z ničemer ne izkaže, ni podlage, da bi upravni organ te njene navedbe moral obravnaval kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak ji drugostopenjski organ pravilno pojasni, da so glede na (drugi odstavek) 101. člena ZUP pri določitvi dneva, ko se rok izteče, pomembni le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

11Ugovor tožnice zoper plačilni nalog je bil tako na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZUT v zvezi z drugim odstavkom istega člena utemeljeno zavržen kot prepozen. To pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za njegovo vsebinsko presojo. Ko upravna organa obrazlagata podlago za izdajo plačilnega naloga, je torej to le pojasnilo tožnici. Izrek, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži njegove izvršitve, ima podlago v petem odstavku 16. člena ZUT. Že drugostopenjski organ pojasni tudi, da v ZUT ni podlage za tožničino stališče, da lahko upravno takso poravna šele po zaključenem postopku glede dovoljenja za stalno prebivanje. Podlage za takšno tolmačenje ni niti v samem plačilnem nalogu: izrek, da mora odmerjeno upravno takso plačati v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi po 0,0247 % dnevni obrestni meri, pomeni zgolj to, da bo tožnica, če taksa ne bo plačana v predpisanem roku, poleg zneska takse morala plačati še zamudne obresti po navedeni obrestni meri.

12Ker tožnica izpostavi, da je sklep o ugovoru prejela šele po dveh letih in pol, sodišče dodaja, da bi moral v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZUT prvostopenjski organ o ugovoru odločiti v petnajstih dneh, vendar gre pri tem za instrukcijski rok in torej za rok, katerega prekoračitev ne spremeni odločitve o ugovoru. Prav tako ne drži tožbeno zatrjevanje, da se je drugostopenjski organ skliceval na določbe spremenjenega ZUT, ki ob začetku postopka niso veljale. Drugostopenjski organ je pojasnil, da se po 13. členu ZUT-I postopki, ki še niso bili pravnomočno končani do uveljavitve tega zakona, končajo po prej veljavnih določbah ZUT, na katere se je tudi oprl pri odločanju.

13Iz povedanega sledi, da tožba zoper izpodbijani sklep, potrjen z drugostopenjsko odločbo, ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave. Dejstev, ki so glede na zavzeta stališča pomembna za odločitev o tej tožbi, namreč tožnica konkretizirano ne prereka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), v tožbi pa tudi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14Vendar pa sodišče upravni organ opozarja, da je tožnica z vlogo, s katero je podala ugovor zoper plačilni nalog, prosila tudi za oprostitev plačila upravne takse. Zato je treba to vlogo obravnavati tudi kot vlogo za oprostitev upravne takse. O takšni vlogi mora pristojni upravni organ, kot mu to izrecno nalaga 25. člen ZUT, odločiti s sklepom - odloči pa se z izrekom sklepa, ne z navedbami v obrazložitvi. Če tega (še) ni storil, bo moral torej prvostopenjski organ o tožničini vlogi za oprostitev upravne takse s sklepom odločiti po prejemu te sodbe. To je namreč glede na določbe 25. člena ZUT lahko pomembno v zvezi z ugotavljanjem izvršljivosti plačilnega naloga. Pri tem ni odveč opozoriti še na določbe o zastaranju pravice izterjati upravno takso (20. člen ZUT), ki jih mora upravni organ upoštevati po uradni dolžnosti.