UPRS sodba U 21/2004

Tožbi se ugodi, odločba Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Župana občine A. z dne 10.11.2003 s katero je bila v skladu z določbo 194. člena Zakona o javnih uslužbencih prevedena v uradniški naziv višji svetovalec II, s pogojem, da mora najkasneje do 28.6.2005 opraviti strokovni izpit za imenovanje v naziv, sicer ji preneha delovno razmerje v občinski upravi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da iz prehodnih in končnih določb Zakona o javnih uslužbencih izhaja, da morajo imeti uradniki opravljen strokovni upravni izpit, pri čemer zakon natančno določa, v katerih primerih se šteje, da ima uradnik takšen izpit opravljen. Prvostopni organ je ob prevedbi tožeče stranke v uradniški naziv pravilno ugotovil, da takšnega izpita ni opravila, oziroma ne izpolnjuje kriterija pet let službene dobe pri državnem organu ali organu lokalne skupnosti, kot to določa 193. člen Zakona o javnih uslužbencih. V primerih ko javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev, kot je to v primeru tožeče stranke, Zakon o javnih uslužbencih določa prehodno obdobje v katerem ima javni uslužbenec možnost, da opravi zahtevani strokovni izpit. Na ta način je zakonodajalec zagotovil visoko varstvo že pridobljenih pravic javnega uslužbenca.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se je pritožila zgolj zoper 2. odstavek odločbe Župana občine A. in ne zoper celotno odločbo o prevedbi v naziv, saj meni, da se ji je z zahtevo, da mora najkasneje do 28.6.2005 opraviti strokovni izpit za imenovanje v naziv, sicer ji preneha delovno razmerje v občinski upravi, delovno razmerje iz nedoločenega časa spremenilo v neko specifično delovno razmerje pod odložnim pogojem. Ob tem še navaja, da je pravno nevzdržna in protiustavna dikcija 1. odstavka 193. člena Zakona o javnih uslužbencih ki določa, da se šteje, da izpolnjujejo pogoj glede strokovnega izpita po navedenem zakonu uradniki, ki so na dan, ko se začne uporabljati ta zakon, v delovnem razmerju pri državnem organu ali upravi lokalne skupnosti in so pridobili naziv višjega upravnega delavca ali upravnega delavca po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, če imajo najmanj pet let službene dobe. Drugi uradniki, razen tistih, ki so opravili ustrezen strokovni izpit, po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, pravosodni izpit oziroma državni pravniški izpit, pa morajo strokovni izpit opraviti v dveh letih od začetka uporabe navedenega zakona, sicer jim preneha delovno razmerje. Ob tem ne oporeka opravljanju državnega izpita, vendar pa meni, da je sankcija prenehanja delovnega razmerja prestroga. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka ob prevedbi v uradniški naziv ni imela opravljenega strokovnega upravnega izpita, oziroma ni izpolnjevala kriterija pet let službene dobe iz 193. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki je določen kot spregled neopravljenega strokovnega izpita. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba se sklicuje na 1. odstavek 193. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02, 110/02, 23/05, 62/05 - odl., 75/05 - odl., 113/05, 21/06 - odl. in 68/06 - ZJU) po katerem morajo tisti uradniki, ki v času začetka uporabe zakona niso imeli najmanj pet let službene dobe v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti, oziroma nimajo opravljenega ustreznega strokovnega izpita, le tega opraviti v dveh letih od začetka uporabe zakona, sicer jim preneha delovno razmerje.

Še pred pravnomočno odločitvijo v upravnem sporu je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-294/04-15 z dne 16.6.2005 (Uradni list RS št. 62/2005), v 1. odstavku 193. člena Zakona o javnih uslužbencih, razveljavilo besede "sicer jim preneha delovno razmerje". Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - ZUstS) pa v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Glede na navedeno ni več pravne podlage, na kateri temelji odločitev tožene stranke, zato je sodišče tožbi na podlagi 4. tč. 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in jo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka morala upoštevati navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, presoditi pritožbene navedbe in ponovno odločiti.