UPRS sodba U 224/2004

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper obvestilo o neuspelem javnem natečaju z dne 10.5.2004. Z navedenim obvestilom je bila tožeča stranka, kandidatka na javnem natečaju za prosto uradniško delovno mesto Vodja oddelka na Upravni enoti A., obveščena, da javni natečaj ni uspel, ker po merilih izbirnega postopka ni bil izbran nobeden od prijavljenih kandidatov. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je bil razpisni postopek izpeljan v skladu z zakonskimi določbami Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 - ZJU), ter izpostavlja določbo 61. člena ZJU, po kateri se v izbirnem postopku preizkusi usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Če nihče od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, se lahko javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju. V konkretnem primeru je natečajna komisija ugotovila, da od prijavljenih kandidatov izpolnjuje natečajne pogoje iz objave le tožeča stranka in se z njo opravi izbirni postopek preverjanja strokovne usposobljenosti v obliki informativnega razgovora, po katerem se je komisija odločila, da tožeča stranka po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljena za uradniško delovno mesto vodja oddelka, ki se jih opravlja v nazivih višji svetovalec II in višji svetovalec I ter da se ne izbere noben kandidat. Tožeči stranki je bilo na podlagi te odločitve vročeno obvestilo o neuspelem javnem natečaju s pravnim poukom o možnosti pritožbe v roku 8 dni, kar pa je po presoji tožene stranke napačno. Zoper takšno obvestilo namreč ni dovoljena pritožba. Po določbi 65. člena ZJU ima pravico do pritožbe samo tisti prijavljen kandidat, ki ni bil izbran, iz razlogov naštetih v 65. členu ZJU. Glede na določbo 92. člena ZJU, po kateri so pravice in obveznosti javnih uslužbencev določene s predpisi s področja delovnega prava in kolektivnimi pogodbami, če zakon ne določa drugače, predstojnik ne sme sprejeti odločitve, ki bi zagotavljala javnemu uslužbencu manjše ali večje pravice oziroma manj ali bolj ugodne pogoje dela, kot so določeni s temi akti. Glede na vse navedeno tožena stranka zaključuje, da kljub pouku o pravnem sredstvu v obvestilu, pritožba tožeče stranke ni dovoljena, ker bi to pomenilo kršenje 92. člena ZJU.

Tožeča stranka v tožbi uvodoma navaja, da je tožena stranka zavrgla njeno pritožbo, hkrati pa ugotavljala potek razpisnega postopka in se s tem spustila v obravnavanje zadeve. V nadaljevanju navaja okoliščine, s katerimi izpodbija odločitev, da po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljena za uradniško delovno mesto. V zvezi s tem navaja delovne izkušnje oziroma delovna področja, kjer je opravljala naloge v okviru dosedanjih 32 let delovne dobe, ter prilaga listine, ki po njenem mnenju izkazujejo njeno strokovno usposobljenost za razpisano delovno mesto (izvlečki iz knjige pripomb in pohval, pohvala občanov, odvetniški dopisi, časopisni članki, poročilo o nadzorstvenem pregledu zadev v njenem reševanju, pri čemer niso bile ugotovljene napake, ter tudi nekaj odločb, ki jih je sestavila). Navaja tudi, da je vseskozi uživala zaupanje načelnika upravne enote, ki ji je ob odsotnosti zaposlenih poveril v reševanje najzahtevnejše upravne postopke. Predlaga še, da bi v dopolnitvi tožbe izpodbijala sestavo natečajne komisije in merila, ki naj bi bila upoštevana pri odločitvi le-te. Glede na navedeno sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in odloči o zasedbi prostega uradniškega delovnega mesta Vodje oddelka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter navaja, da ni pristojna za izbiro kandidata za objavljeno delovno mesto, zato so neutemeljeni očitki, da se je spustila v obravnavo zadeve ter se v zvezi s tem ponovno sklicuje na določbo 62. člena ZJU.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu ni prijavilo udeležbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper obvestilo, s katerim je natečajna komisija tožečo stranko, kandidatko za prosto delovno mesto, na podlagi določbe 62. člena ZJU obvestila o neuspelem javnem natečaju. Navedeni člen ZJU, ki v okviru poglavja "Sklenitev delovnega razmerja" ureja izbiro kandidata, določa, da se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Če nihče od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, se lahko javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa se vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju.

Ker določba ZJU izrecno govori o obvestilu (in ne o sklepu oziroma upravni odločbi), sodišče pritrjuje toženi stranki, da zoper takšno obvestilo ni pravnega sredstva. Tudi po oceni sodišča v takšnem primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto še ni bilo poseženo, v konkretnem primeru pa tožeča stranka morebitnih posegov v ustavne pravice ne zatrjuje. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, ima neizbrani kandidat možnost pritožbe v primeru, ko je bil eden od kandidatov izbran, in iz razlogov, ki so našteti v 65. členu ZJU. Ker v obravnavanem primeru do izbire kandidata ni prišlo, glede na določbe ZJU tožeča stranka nima položaja neizbranega kandidata, kateremu bi bilo potrebno vročiti sklep o neizbiri in zoper katerega bi lahko uveljavlja pritožbene ugovore po 65. členu ZJU.

Tožena stranka je zato pravilno zaključila, da je natečajna komisija nepravilno v obvestilu podala pravni pouk o možnosti pritožbe, ter takšno pritožbo kot nedovoljeno zavrgla, pri tem pa po presoji sodišča z ugotovitvijo, da je bil razpisni postopek tudi do izdaje obvestila voden v skladu s pravili ZJU, ni bistveno kršila pravil postopka pri odločanju o pritožbi. Ker gre v konkretnem primeru za odločitev procesne narave, tožeča stranka ne more uspeti z vsebinskimi ugovori, ki se nanašajo na razloge za odločitev o tem, da javni natečaj ni uspel. Z njimi ne more vplivati na vprašanje dovoljenosti pritožbe, zato se tudi sodišče ni spuščalo v presojo okoliščin, s katerimi tožeča stranka zatrjuje svojo strokovno usposobljenost za zasedbo razpisanega delovnega mesta.

Iz zgoraj navedenih razlogov je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/00 - ZUS).