VDSS VDS sodba Psp 745/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, vloženo dne 5.12.2005.

Zoper sklep o zavrženju se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik po pooblaščencu. Navaja, da je dne 24.11.2005 zoper sklep imenovanega zdravnika pravočasno vložil pritožbo, o kateri pa toženec ni odločil v zakonsko določenem 8-dnevnem roku. Sodišče se sicer sklicuje na 72. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/04; v nadaljevanju: ZDSS-1), a v konkretnem primeru toženec ni izdal odločbe niti po preteku zakonsko določenega roka, ampak šele po vložitvi tožbe. Tožnik je po prejemu drugostopne odločbe toženca dne 19.1.2006 vložil laično razširitev tožbe tudi na drugostopno odločbo toženca. Zaradi takega postopanja tožnika so podane procesne predpostavke za odločanje. Sodišče prve stopnje se do navedene okoliščine ni opredelilo, zato se vsaj v tem delu sodbe (pravilno: sklepa) ne da preizkusiti.

Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik pravice do vložitve tožbe sploh ni pridobil, saj po poteku roka za odločitev drugostopnega organa ni vložil nove zahteve za izdajo odločbe, kot to določa 2. odst. 72. čl. ZDSS-1. Ne strinja se tudi s pritožbenimi navedbami, da so zaradi tožnikove vloge z dne 19.1.2006 podane procesne predpostavke za odločanje, ker naj bi bila tožba razširjena tudi na drugostopno odločbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in na podlagi pravilno ter dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere opozarja pritožba in tistih, na katere se pazi že po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sklep je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče dodaja naslednje.

Iz podatkov sodnega in upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnik, potem ko o njegovi pritožbi zoper prvostopno odločbo toženca št. 250000-2005-35830 z dne 21.11.2005 in, ki je bila na pošto oddana 24.11.2005 (potrdilo o oddaji pošiljke, priloga A/4), ni bilo odločeno v 8-dnevnem roku iz 82. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 s spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ), vložil novo zahtevo za izdajo drugostopne odločbe. To dejstvo je potrdil tudi tožnik, zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 10.4.2006 (zapisnik o glavni obravnavi z dne 10.4.2006, list. št. 20-22). Določba 2. odst. 72. čl. ZDSS-1 namreč določa tri predpostavke, ki morajo biti kumulativno izpolnjene, da pride do molka upravnega organa. Te so: 1. drugostopni organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonskem roku; 2. stranka je podala novo zahtevo za izdajo drugostopne odločbe; 3. 7 dni po vloženi novi zahtevi za izdajo upravnega akta drugostopnega organa le-ta ni bil izdan. Ker v konkretnem primeru ena od navedenih predpostavk (nova zahteva) ni podana, do molka organa, kot je določen v 2. odst. 72. čl. ZDSS-1, sploh ni prišlo. Tožnik zato ni pridobil pravice vložiti tožbo na podlagi 2. odst. 72. čl. ZDSS-1, t.j. zaradi molka organa in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo s tem, ko jo je zavrglo.

Razširitev tožbe, ki naj bi jo predstavljala tožnikova vloga z dne 19.1.2006, vložena po prejemu drugostopne odločbe toženca z dne 13.11.2006, tudi na drugostopno odločbo toženca, za kar se tožnik zavzema (šele) v pritožbi, je možna le pod pogoji iz 80. čl. ZDSS-1. Eden izmed pogojev, določenih v citirani določbi pa je, da je bil upravni akt izdan v primeru molka organa po vložitvi tožbe. Molk organa, kot je definiran v 2. odst. 72. čl. ZDSS-1 in ki v konkretnem primeru, kar je že bilo obrazloženo, ni bil podan, je torej eden izmed pogojev za razširitev tožbe na upravni akt, ki je bil izdan po vložitvi tožbe. Zaradi obrazloženega vloge z dne 19.1.2006 ni mogoče šteti za razširitev tožbe in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.