VDSS VDS sklep Pdp 548/2006

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva
vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom - ker ni bil

sprožen postopek pomirjanja - zavrglo predlog predlagatelja za

ugotovitev, da je udeleženec dolžan izplačevati povračilo za

stroške prehrane med delom na podlagi 130. člena Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) in 57. člena

Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

(KP dejavnosti, Ur.l. RS št. 58/2001) v denarju in ne v

vrednostnih bonih.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe

materialnega prava. Navaja, da predlagatelj ni stranka KP

dejavnosti, ta pa obveznost predhodnega postopka pomirjanja veže

le na stranke kolektivne pogodbe, zato sprožitev predhodnega

postopka pomirjanja ni procesna predpostavka za vložitev predloga

v kolektivnem delovnem sporu. Predlaga razveljavitev

izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi

366člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99,

96/2002, 2/2004) v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po

uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega

prava.

Pritožba utemeljeno opozarja na bistveno dejstvo, da predlagatelj

ni stranka kolektivne pogodbe dejavnosti. Pritožbeno sodišče

ugotavlja, da tudi udeleženec ni stranka kolektivne pogodbe.

Stranke kolektivne pogodbe so njeni podpisniki, ti pa so bili v

konkretnem primeru na strani delodajalcev Združenje delodajalcev

Slovenije, na strani delojemalcev pa Sindikat kmetijstva in

živilske industrije Slovenije in Konfederacija sindikatov 90

Slovenije - Sindikat agroživilstva. KP dejavnosti v 2. in 3.

členu ne opredeljuje strank kolektivne pogodbe, ampak le

subjekte, na katere se razteza njena veljavnost. Stranke

kolektivne pogodbe so njeni podpisniki.

V 67. členu KP dejavnosti je določeno, da se za reševanje sporov

med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z

medsebojnimi pogajanji, ustanovi komisija za pomirjanje in

arbitražni svet. Velja, da gre za spor med strankama, če se ne

sporazumeta o sklenitvi, spremembi oz. dopolnitvi kolektivne

pogodbe oz. o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov. Tudi

iz te določbe torej izhaja, da predhoden postopek pomirjanja ni

predviden v vseh kolektivnih sporih, ampak le v sporih med

strankama (strankami) kolektivne pogodbe.

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve

stopnje predlog v tem kolektivnem delovnem sporu neutemeljeno

zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP v

povezavi s 366. členom ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov

postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o

sporu odločiti po vsebini.

Zgolj v opozorilo predlagatelju pa pritožbeno sodišče še

ugotavlja neustreznost postavljenega zahtevka. Zakon o delovnih

in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004) v 53. členu

natančno določa, kakšne so lahko odločitve sodišča v kolektivnih

delovnih sporih, zato naj bodo temu primerni tudi zahtevki. V

primeru, da bo zahtevku ugodeno v taki vsebini, kot je

postavljen, si predlagatelj, še manj pa delavci, v imenu katerih

naj bi bil kolektivni spor sprožen, z odločitvijo sodišča ne bodo

mogli kaj dosti pomagati ("...ugotovi se, da je dolžan..."), saj

tako udeležencu ne bo naložena nobena obveznost, ampak bo le

"ugotovljena". Zato naj predlagatelj v skladu s 1. točko 1.

odstavka in 2. odstavkom 53. člena ZDSS-1 zahtevek primerno

oblikuje v izogib nadaljnjim individualnim sporom.