VDSS VDS sodba Psp 143/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in razveljavilo odločbo tožene stranke opr. št. 5003000147 z dne 15.1.1997 v delu, ki se nanaša na podatke o plači, namenjeni za nakup internih delnic v letih 1992 do 1995 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem navaja, da so zavarovanci (delavci, zaposleni pri tožeči stranki) v letih 1992, 1993, 1994 prejeli del plače, ki je bil izplačan z namenom nakupa internih delnic, kar je bilo tudi izpeljano. Sporni so torej samo zneski izplačani delavcem poleg rednih plač z namenom lastninjenja v letih 1992, 1993 in 1994. S tem v zvezi se tožena stranka sklicuje na določbo 4. alinee 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/95, 7/96 in 54/98 - ZPIZ/92), ki je veljala do 22.2.1996. Iz te določbe naj bi izhajalo, da se izplačila v obliki vrednostnih papirjev in glede na razlog ali namen izplačila ne vštevajo v pokojninsko osnovo. Z novelo zakona (Ur. l. RS, št. 7/96) je bila uveljavljana bolj natančna opredelitev zneskov, ki se v pokojninsko osnovo ne vštevajo, vezana pa je na namen posameznega izplačila. Tudi sedaj veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 - ZPIZ/99) določa, da se prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev ne vštevajo v pokojninsko osnovo. Ker gre v sporni zadevi za izdajo vrednostnih papirjev, ki sicer niso izdani v nasprotju z veljavno zakonodajo in samoupravnimi akti, vendar pa se na podlagi sklepa upravnega odbora ZPIZ z dne 18.1.1994 ne vštevajo v pokojninsko osnovo, tožena stranka vztraja pri utemeljitvi svoje odločbe z dne 15.1.1997 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95 - ZME) toženi stranki daje pooblastilo, da v revizijskem postopku med drugim tudi ugotovi pravilnost podatkov o plačah oz. osnovah in nadomestilih plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove. Skladno s 1. odst. 34. člena ZME se pravilnost podatkov ugotavlja glede na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem v zvezi pa je že prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pravilnost vnešenih podatkov o spornih izplačilih presojala glede na 4. alineo 46. člena novele ZPIZ/92, ki je veljala od 22.2.1996 dalje in ki je bila tudi predmet ustavne presoje, pri čemer je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-392/98 z dne 10.7.2002 odločilo, da je določba 4. alinee 46. člena novele ZPIZ/92 v delu, ki se je nanašala na del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup, v neskladju z ustavo. Tožena stranka bi glede na to, da je preverjala vpisane podatke na obrazcu M-4 za leta 1992, 1993, 1994 in 1995 morala uporabiti določbo 4. alinee 46. člena ZPIZ/92, ki je veljala do 22.2.1996, kjer je bilo določeno, da se za izračun pokojninske osnove ne štejejo prejemki, izplačani delavcem mimo osnov in meril, ki sicer veljajo za delitev plač (delnice, obveznice, boni, prejemki zaradi upokojitve ali pripravo na upokojitev in drugo). Torej je za vprašanje pravilnosti vnešenih podatkov v obrazec M-4 pomembna ugotovitev, ali je šlo za izplačila, ki so bila delavcev izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po takratnih pravnih predpisih. Omenjenega pa tožena stranka v predsodnem postopku ni ugotavljala, temveč je svojo odločitev utemeljevala zgolj glede oblike izplačila (vrednostni papirji) in pa po kriteriju njihove porabe (lastninsko preoblikovanje). Kot to poudarja tudi že Ustavno sodišče RS v prej citirani odločbi, pa pripisovanje drugačne narave plači zgolj zaradi njenega načina porabe, nasprotuje načelom uresničevanja lastninske pravice.

Glede na to, da tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava tudi ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja, je bila odločitev prvostopnega sodišča, kot izhaja iz izpodbijane sodbe pravilna in je tudi skladna s 3. odst. 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.