VSL sklep IV Cp 6017/2006

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
V ostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi.
Pritožbeni stroški v znesku 30.233,00 SIT so nadaljnji izvršilni stroški.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr.štev. I 98/20419 z dne 20.10.1999.

Proti navedenemu sklepu se upnica pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno ustavilo izvršbo. O vlogi upnika z dne 18.1.2001 sploh ni odločilo. V tej vlogi je upnik predlagal, da dolžnik predloži seznam premoženja v skladu z 31. členom ZIZ. Sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe tudi iz razloga, ker je upnik z vlogo z dne 15.9.2005 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri dolžnikovem dolžniku - NLB d.d. Ljubljana. Sodišče je v skladu s citirano vlogo upnika izdalo sklep z dne 27.9.2005. Izvršba pri banki še teče.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa utemeljilo odločitev o ustavitvi izvršbe z ugotovitvijo, da je upnico s sklepom pozvalo, naj sporoči naslov sedanjega dolžnikovega delodajalca, kot določa 3. odstavek 133. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, vendar upnica v določenem roku tega ni sporočila.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je upnica v predlogu za izvršbo predlagala izvršbo za izterjavo denarne terjatve dolžnika z rubežem njegove plače pri delodajalcu P. U. d.d., oziroma kasneje pri delodajalcu P. M., s.p. V okviru procesne pravice do izbire različnih sredstev izvršbe pa je upnica med postopkom predlagala tudi izvršbo za izterjavo svoje denarne terjatve z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Pritožnica pravilno opozarja, da je izvršilno sodišče sledilo predlogu upnice in s sklepom z dne 27.9.2005, ki je že pravnomočen, že dovoljeno izvršbo nadaljevalo z navedenim novim izvršilnim sredstvom. Ker je upnica kumulirala dvoje sredstev izvršbe za izterjavo denarne terjatve, lahko sodišče izven okvira določbe 76. člena ZIZ ustavi izvršbo le, kadar nastopijo okoliščine, posebej predvidene v zvezi s posameznimi sredstvi izvršbe. Ustavitev izvršbe kot posledica dejstva, da upnica ni sporočila naslova sedanjega dolžnikovega delodajalca, je mogoča le pri izvršbi z rubežem dolžnikove plače, ne pa tudi pri drugem izvršilnem sredstvu - izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Ker tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi upnice ter sklep glede izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pravilna pa je odločitev o ustavitvi izvršbe v tistem delu, ki se nanaša na izvršbo na plačo dolžnika. Ker je zadnji dolžnikov delodajalec P. M. s.p. sporočil, da dolžnik pri njem ni več zaposlen, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7.11.2000 opr.štev. I 1998/20419-24 upnico pozvalo, da sporoči naziv in naslov dolžnikovega delodajalca kot to določa 3. odstavek 133. člena ZIZ. Izvršba na plačo je namreč izvršba na denarno terjatev dolžnika do drugega dolžnika. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost (7. odstavek 1. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD), dolžnikov delodajalec v tem primeru ne obstoji. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno odločilo o ustavitvi izvršbe na dolžnikovo plačo in je v tem delu neutemeljeno pritožbo potrebno zavrniti in sklep potrditi (2. točka 365.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških je v skladu z določbo 38. člena ZIZ.