VSM sklep I Cp 2064/2005

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče solastno

nepremično premoženje predlagatelja in nasprotnega

udeleženca navedeno v izreku prvostopnega sklepa med

udeleženca razdelilo tako, da je nasprotni udeleženec

postal lastnik solastnega premoženja do celote s tem, da

je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost

njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00 SIT

v treh enakih obrokih in sicer prvega do 31.7.2005,

drugega do 31.12.2005 in tretjega 31.7.2006, vse

brezobrestno, v primeru zamude pri izplačilu posameznih

obrokov pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V odločbi o

stroških je nasprotnega udeleženca zavezalo k povrnitvi

nepravdnih stroškov predlagatelja v znesku 168.275,00

SIT. Nadalje je še odločilo, da je vsak od udeležencev

upravičen po pravnomočnosti tega sklepa predlagati

ustrezno zemljiškoknjižno izvedbo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil nasprotni

udeleženec smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega

stanja in nepravilne uporabe določb nepravdnega

postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga "da se

izpodbijani sklep razveljavi in so o razdelitvi

premoženja ponovno odloči tako, da se k skupni vrednosti

nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z

izpodbijanim sklepom, prišteje tudi vrednost vloženih

sredstev iz kmetije, v stanovanjsko hišo predlagatelja

in sicer v višini 10,000.000,00 SIT, pa potem na novo

določi znesek, ki ga je predlagatelju dolžan izplačati".

Predlagatelj na pritožbo nasprotnega udeleženca ni

odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v danem primeru opravilo delitev

solastnega nepremičnega premoženja v skladu s petim

odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ in

sicer tako, da so nepremičnine, ki so bile predmet

delitve, ostale v celoti v lasti nasprotnega udeleženca,

kateri je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost

njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00

SIT. Takemu načinu delitve solastnega nepremičnega

premoženja pritožba ne oporeka. Navaja le, da bi

prvostopno sodišče moralo k skupni vrednosti

nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z

izpodbijanim sklepom, prišteti tudi vrednost vloženih

sredstev iz kmetije v stanovanjsko hišo predlagatelja v

višini 10,000.000,00 SIT. Taka izvajanja pritožbe pa

predstavljajo pritožbeno novoto, ki pa v skladu s 37.

členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi s

prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP, v pritožbenem postopku ni dopustna. Postopek za

delitev stvari v solastnini je sicer nepravdni postopek,

vendar se po svoji naravi približuje pravdnemu postopku

in zato ni razloga, da za navedeni postopek ne bi

veljalo pravilo nedovoljenosti pritožbene novote, kot to

določa 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP.

Pritožnik pa tudi z ničemer ni obrazložil, da navedene

pritožbene novote brez svoje krivde ni mogel navesti

oziroma predložiti tekom nepravdnega postopka.

V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da v vrednost vseh

nepremičnin ni zajeta vrednost stanovanjske stavbe in

zemljišča, ki jo je predlagatelj dobil z darilno pogodbo

leta 1982 od pokojnega očeta, pa pritožbeno sodišče le

dodaja, da bi taka izvajanja morebiti lahko prišla samo

v poštev v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu

(vračunanje daril v dedni delež - III. poglavje Zakona o

dedovanju - ZD), ne pa v nepravdnem postopku delitve

solastnega nepremičnega premoženja. Sicer pa so tudi ta

izvajanja tako pavšalna, da odločitev prvostopnega

sodišča ne morejo v ničemer spremeniti.

Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 37. členom

ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP.

Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil in

zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka kot

nepotrebna odpadla.