VSM sklep III Cp 1877/2006

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu
potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi je sodišče prve

stopnje pod I tožencu naložilo, da je dolžan tožnici

plačati za mesec marec 2006 še preživnino v znesku

7.742,00 SIT, za mesec april in maj 2006 pa v znesku

10.000,00 SIT mesečno od 01.06.2006 do 31.05.2007,

vendar najdlje do pravnomočnega zaključka pravdnega

postopka pa je dolžan plačevati preživnino v znesku

42.000,00 SIT mesečno. Pod II je dovolilo izvršbo in

zavarovanje zahtevka iz 1. točke, pod III pa je

Dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe z dne

01.06.2006 v presežku zavrnilo.

Zoper 3. točko sklepa, to je zoper zavrnilni del vlaga

pravočasno pritožbo tožnica. Uveljavlja pritožbene

razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga

spremembo izpodbijanega sklepa tako, da je toženec

tožnici dolžan za obdobje od 01.06.2006 do 31.05.2007 na

račun preživnine plačevati 60.000,00 SIT, enako v

zavarovanje zahtevka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tem pravdnem postopku tožnica uveljavlja denarno

terjatev.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je

tožnica za verjetno izkazala obstoj svoje terjatve,

kakor tudi pogoj iz tretjega odstavka 270. člena Zakona

o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Začasna odredba se izda na podlagi verjetno izkazane

terjatve (ob upoštevanju tudi ostalih pogojev, ki pa v

tej zadevi niso sporni - prvi odstavek 270. člena ZIZ),

to pa pomeni, da se v postopku za izdajo začasne odredbe

ne dokazujejo posamezna dejstva, ampak se ugotavlja le

njihova verjetnost. Začasna odredba pa le začasno, do

dokončne odločitve v sporu uredi določena razmerja med

pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje tako o zadevi

ni odločilo dokončno, temveč le začasno, da je lahko v

najkrajšem času zavarovalo tožničine interese v obsegu,

ki je bil v dotedanjem postopku verjetno izkazan.

Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovitve, ki

jih je lahko sprejelo iz podatkov spisa in lastnih

izkušenj pravilno zaključilo, da je znesek, ki ga

tožnica verjetno potrebuje za kritje svojih potreb, pri

čemer je nesporno, da ji za stanovanje in stroške v

zvezi s tem ni potrebno prispevati ničesar, 42.000,00

SIT mesečno (20.000,00 SIT za prehrano, 10.000,00 SIT za

oblačila, 5.000,00 SIT za higienske pripomočke in

7.000,00 SIT za ostale izdatke). Natančno višino

preživnine bo sodišče določilo po izpeljanem dokaznem

postopku, ko bo ugotovilo vsa za to pravdno zadevo

pomembna dejstva.

Pritožbena navedba, da je tožnica po vložitvi predloga

za izdajo začasne odredbe 08.03.2006 ugotovila, da bo

toženec po prejemu začasne odredbe za njeno preživljanje

prispeval izključno v denarju in to znesek, ki mu ga bo

naložilo sodišče, pomeni nedopustno pritožbeno novoto,

saj tožnica tega v svoji modifikaciji in dopolnitvi

predloga za začasno odredbo z dne 01.06.2006 ni trdila,

v pritožbi pa tudi ne pove, zakaj tega ne bi mogla

storiti (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato takšna

pritožbena izvajanja na pravilnost odločitve sodišča

prve stopnje ne morejo vplivati.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob

uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih

kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365.

člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni

priglasila.