VSK sklep II Cp 1728/2005

Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek dolžnika za priznanje stroškov izvršilnega postopka.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu S. K., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep v celoti napačen in nezakonit. Dolžnik je z vlogo z dne 17.11.2005 zahteval povračilo stroškov izvršilnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje, na predlog upnice, s sklepom opr.št. 0001 I 2005/00032 z dne 16.11.2005 ustavilo. Upnica je vložila izvršilni predlog na podlagi sodbe sodišča, ki je bila kasneje spremenjena tako, da je izvršilni naslov v celoti ugasnil. Celoten izvršilni postopek je bil tako neutemeljen, dolžnik je v izvršilnem postopku v celoti uspel. Upnica je vedela, da je zoper sodbo vložena revizija, dolžnik pa je v izvršilnem postopku iz utemeljenih razlogov predlagal odlog izvršbe, vendar je upnica temu nasprotovala. Dolžnik je v izvršilnem postopku utrpel stroške, ki mu jih je dolžna povrniti upnica, ki v izvršilnem postopku ni uspela. Skladno z določili 15. člena ZIZ se v izvršilnem postopku uporabljajo tudi določila ZPP (151. člen - 166. člen). Kot določa 1. odst. 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Dolžnik pa je upravičen do poplačila stroškov tudi na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Glede na na navedeno dolžnik pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da upnici naloži v plačilo vse njegove stroške izvršilnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodbe Delovnega sodišča v K. opr.št. Pd 71/2003 z dne 7.5.2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr.št. Pdp 1148/2003 z dne 3.12.2004), ki pa je bil v revizijskem postopku spremenjen tako, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 72/2005, z dne 11.10.2005). Na predlog upnice je sodišče prve stopnje, s sklepom I 2005/00032 z dne 16.11.2005, izvršilni postopek ustavilo. Z vlogo z dne 18.11.2005 je dolžnik, v zakonsko določenem roku, zahteval povrnitev stroškov, ki jih je imel v predmetnem izvršilnem postopku. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrnilo ter se pri tem oprlo na 6. odst. 38. čl. ZIZ. Ta določa, da mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da upnica dolžniku stroškov ni neutemeljeno povzročila, saj je v času vložitve izvršilnega predloga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba obstajala, s tem ko dolžnik svoje obveznosti ni hotel prostovoljno poravnati, pa je upnico prisilil k vložitvi predloga za izvršbo. Navedeno sicer drži oziroma glede na okoliščine primera nobeni od strank ne gre očitati, da je drugi neutemeljeno povzročila stroške. Vendar v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških ni 6. odst. 38. čl. ZIZ, temveč določilo 154. čl. ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZIZ. Ker je bil postopek izvršbe, v katerem so dolžniku nastali stroški, sprožen na podlagi upničinega predloga in za upnico ustavitev izvršilnega postopka v konkretnem primeru predstavlja procesni neuspeh, gre za situacijo, ki je enaka tisti, ki jo obravnava 1. odst. 154. čl. ZPP, na podlagi katerega je stranka, ki v postopku ni uspela, nasprotni stranki dolžna povrniti stroške. Pritožba torej pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.