VSL sklep III Cp 2214/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen

(neobrazložen) ugovor dolžnice.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica. Sklicuje se na svoje

socialno in premoženjsko stanje. Poudarja, da nima premoženja in da

je brez zaposlitve. Za zaposlitev nima možnosti, ker je prestara.

Dobiva le minimalno nadomestilo. Prosi, da se ji obrazloži 53. člen

ZIZ. Obrazloži naj se ji tudi, kakšno dokumentacijo potrebuje za

oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

seglo z izvršbo. Takšne njene trditve so bile demantirane že na

podlagi dejstva, da je upnik predlogu za izvršbo priložil tudi

zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je dolžnica

solastnica do ene tretjine nepremičnine - vl.štev. ... k.o. Kočevje,

predlagal pa je tudi poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih

nematerializiranih vrednostnih papirjih v centralnem registru.

Dolžničine trditve v ugovoru pa tudi ne predstavljajo kakšnega

ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ, s katerimi bi lahko dolžnica v

konkretnem primeru dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi oziroma

njeno ustavitev. To pomeni, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno

relevantnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev sklepa

o izvršbi. Če se bo namreč v nadaljevanju izvršilnega postopka res

izkazalo, da dolžnica nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo

še mogoče seči z izvršbo, oziroma tudi ni oziroma ne bo pridobila

kakšnega novega premoženja, bo pač izvršba upnika neuspešna in se

upnik v tem izvršilnem postopku ne bo mogel poplačati za svojo

terjatev. Ne predstavljajo pa dolžničine trditve, ki jih ponavlja

tudi v pritožbi, ovire za nadaljevanje te izvršbe na podlagi

aktivnosti sodišča v zvezi z upnikovimi predlogi za poizvedbe o

dolžničinem premoženju (glej že zgoraj omenjeni upnikov predlog za

poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih vrednostnih papirjih),

oziroma ustreznimi upnikovimi aktivnostmi pri iskanju morebitnega

dolžničinega premoženja.

Sodišče prve stopnje je torej ob povedanem pravilno odločilo, da je

dolžničin ugovor neutemeljen (neobrazložen) in ga je kot takšnega

zavrnilo. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti

in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v

zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

O dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa bo

odločalo sodišče prve stopnje, ki bo dolžnico tudi podučilo, kakšne

listine mora predložiti za utemeljitev svojega predloga (člen 169 ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ).