VSL sklep III Cp 4241/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.4241.2005Področje: izvršilno pravo, mednarodno zasebno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–3▾
Jedro povzetek sodišča
Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena Uredbe ES št. 44/2001je
razvidno, da le-ta velja za priznanje in izvršitev le tistih sodnih
odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo
zavrnilo.
Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih
razlogov. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje glede veljavnosti
Uredbe Sveta ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba; v nadaljevanju BU)
napačno. Sodna odločba, na podlagi katere je upnica vložila predlog
za izvršbo zoper dolžnika, je bila izdana 15.3.2000. Takrat sicer res
še ni veljala BU, na katero se upnica sklicuje, vendar pa je na dan
2.9.2004, ko je upnica na prvostopenjsko sodišče vložila predlog za
izvršbo, že veljala, tako da je treba za presojo utemeljenosti
predloga za izvršbo zagotovo upoštevati predmetno uredbo. Veljavnost
BU se nanaša na začetek postopka, torej izvršilnega postopka, ta pa
se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 2.9.2004, ko je
zgoraj navedena uredba že veljala. Predlaga, da pritožbeno sodišče
izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli izvršbo, dolžnikoma pa naloži
plačilo stroškov upnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Pritožba ni utemeljena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter
priznanju in izvršitvi sodb v civilnih in gospodarskih zadevah je
začela veljati 1.3.2002, v Sloveniji pa velja od 1.5.2004 dalje. V
66členu BU (prehodne določbe) je določeno, da se ta uredba
uporablja samo za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine,
ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine
potem, ko je uredba začela veljati. Če pa je bil postopek v državi
članici izvora začet pred začetkom veljavnosti te uredbe, pa se
sodbe, izdane po tem datumu (prvi odstavek 2. točke BU), priznajo in
izvršijo v skladu s poglavjem III v primerih, ki jih določa točka 2.
a in b 66. člena BU. Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena BU je tako
jasno razvidno, da BU velja za priznanje in izvršitev le tistih
sodnih odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe
(primerjaj dr. Aleš Galič, Pristojnost ter priznanje in izvršitev
sodb v civilnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo 6-7/2005,
stran 1119), v nobenem primeru pa BU ne velja za priznanje in
izvršitev tujih sodnih odločb, ki so bile izdane pred uveljavitvijo
BU, kot je v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje tako svoje odločitve pravilno ni oprlo na
določila BU, temveč na določila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu
in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99; v nadaljevanju ZMZPP), ki kot enega
izmed pogojev za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe določa
vzajemnost pri priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb (101.
člen ZMZPP). Ugotovitve sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru
ni izpolnjen pogoj vzajemnosti, upnica niti ne izpodbija. Ker odločba
ne izpolnjuje pogojev za priznanje, niso podani pogoji za njeno
izvršitev v skladu s 13. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v
nadaljevanju ZIZ). Poleg tega pa pritožbeno sodišče še opozarja, da
po konceptu BU o priznanju tuje sodne odločbe ni mogoče odločati kot
o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe (kot je to mogoče po
ZMZPP), pač pa je nujno predhodno izpeljati poseben postopek
priznanja izvršljivosti (pred okrožnim sodiščem). Šele na podlagi
tega priznanja izvršljivosti lahko nato upnik predlaga izvršbo
(primerjaj zgoraj citirano delo, stran 1130). Tudi če bi v konkretnem
primeru veljala BU, upnica ne zatrjuje, da je bila sporna odločba
avstrijskega sodišča razglašena za izvršljivo.
Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa
niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni
dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),
je pritožbeno sodišče pritožbo upnice zavrnilo ter izpodbijani sklep
potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka
165člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica s pritožbo ni uspela,
zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek
154člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑