VSL sklep III Cp 633/2006

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
2. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor

dolžnika kot družbenika izbrisane družbe z dne 14. 10. 2004 zoper

sklep opr. št. Ig 1999/01730 z dne 20. 4. 2004. Obenem je sodišče

odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti nadaljnje izvršilne

stroške v znesku 28.760,00 SIT. Zoper odločitev o ugovoru se zaradi

vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je

pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bila družba I. T.

d.o.o. na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.

l. RS, št. 54/99 do 93/02; v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz

sodnega registra in da je bil dolžnik v času izbrisa njen družbenik,

vendar pa je bila zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so

obveznosti navedene družbe prešle na sedanjega dolžnika. Dolžnik

namreč zatrjuje, da je bil postopek izbrisa nezakonit in da

sodišče prve stopnje tega pri odločanju o ugovoru ni preverilo ter se

je oprlo zgolj na navedbe upnika, zato je storilo absolutno bistveno

kršitev postopka, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o

določilnih dejstvih. Poleg tega dolžnik navaja, da se sodišče ni

opredelilo do vprašanja, ali je dolžnik v skladu z odločbo Ustavnega

sodišča Republike Slovenije opr.št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002

aktivni družbenik. Iz sodnega registra po navedbi dolžnika izhaja, da

je bil direktor izbrisane družbe A. M., ki je zastopal družbo brez

omejitev, medtem ko dolžnik ni imel nikakršnih pooblastil za

zastopanje družbe ali izvrševanje drugih poslovodnih funkcij. Dolžnik

poudarja, da ni sprejemal nobenih poslovnih odločitev. Tako dolžnik

predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba dolžnika ni

utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila prvotna

družba I. T. - T. d.o.o. s sklepom z dne 22. 1. 2002, ki je bil

objavljen v Uradnem listu RS št. 12 dne 14. 2. 2002, izbrisana iz

sodnega registra na podlagi I. odstavka 35. člena ZFPPod in da je

bila ena izmed družbenic te družbe tudi I. T. d.o.o. Slednja pa je

bila s sklepom sodišča z dne 3. 3. 2004, ki je bil objavljen v

Uradnem listu RS št. 30 dne 29. 3. 2004 (priloga A10), izbrisana iz

sodnega registra na podlagi I. odstavka 35. člena ZFPPod.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je R. F. edini

družbenik izbrisanega podjetja. S tem sta obe gospodarski

družbi prenehali obstajati. Po določbah I. in IV. odstavka

24člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št.

51/98 do 75/02; v nadaljevanju ZIZ) se v primeru, ko pride

do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo,

izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno

ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost

prešla nanj. V določbi IV. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi

s I. odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.

l. RS, št. 30/93 do 93/02; v nadaljevanju ZGD) je

predpisano, da se šteje, da so vsi družbeniki podali izjavo,

da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti

izbrisane družbe. Z ustavno odločbo opr. št. U-I-135/00 (Ur. l. RS,

št. 93/02) je bila ta določba deloma razveljavljena, in sicer glede

tistih družbenikov, katerih položaj je bil v družbi tak, da niso

mogli vplivati na njeno delovanje. V Uradnem listu RS objavljeni

sklep o izbrisu v skladu s I. odstavkom 24. člena ZIZ izkazuje prehod

obveznosti na dolžnika družbenika razen, če dolžnik v skladu s

citirano ustavno odločbo dokaže, da je "pasiven družbenik".

Družbenik, ki se hoče rešiti izpolnitve obveznosti izbrisane družbe,

mora dokazati, da je pasivni družbenik; dokazno breme je torej na

njem, in ne na upniku, ki proti njemu uveljavlja svojo terjatev (ki

jo je imel proti izbrisani družbi). Dokler družbeniki

izbrisane gospodarske družbe ne dokažejo nasprotnega, se

torej štejejo za univerzalne pravne naslednike družbe, to pa

je izkazano z javno listino (na primer v uradnem listu

objavljenim sklepom o izbrisu družbe ali za družbo z omejeno

odgovornostjo z izpiskom iz sodnega registra, za delniško

družbo pa z izpiskom klirinško depotne družbe iz registra imetnikov

delnic, primerjaj: Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne

306. 2003). Napačno je torej dolžnikovo stališče v pritožbi, da bi

moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preverjati, ali je

imel vpliv na poslovanje družbe. Dolžnik namreč v ugovoru, o katerem

je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, sploh ni

zatrjeval, da na poslovanje družbe ni mogel vplivati. Zato je sodišče

prve stopnje pravilno ravnalo, ko je preizkušalo pravilnost in

zakonitost izpodbijanega sklepa le v okviru dolžnikovih ugovornih

navedb. Dolžnik pa je zatrjeval le, da je bil postopek izbrisa

gospodarske družbe I. T. d.o.o. nepravilen in nezakonit. Sodišče prve

stopnje je njegov ugovor pravilno zavrnilo in pravilno poudarilo, da

v izvršilnem postopku ne more posegati v postopek izbrisa, saj je

vezano na pravnomočne sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdane v

postopku izbrisa pravnih prednikov iz sodnega registra. Višje sodišče

je zato v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče

prve stopnje sklep o izvršbi zoper prvotno izbrisano družbo kot

dolžnico izdalo dne 17. 3. 1999. Ta sklep pa ni bil vročen nobeni

izmed izbrisanih družb, niti sedanjemu dolžniku. Dne 20. 4. 2004 pa

je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper

sedanjega dolžnika. Po IV. odstavku 24. člena ZIZ se v primeru, ko

pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba

nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju,

v katerem je, ko vstopi vanjo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je

v odločbi št. U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005 navedlo, da mora sodišče

prve stopnje novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku

na prvi stopnji. Da pa mu je to omogočeno, mu mora sodišče skupaj s

sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi,

ki se glasi na prvotnega dolžnika, torej na izbrisano družbo, s

pravnim poukom, da lahko v 8 dneh vloži ugovor, s katerim pa lahko v

primeru, ko je sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo že postal

pravnomočen - uveljavlja le ugovor iz razloga po 12. točki prvega

odstavka 55. člena ZIZ. Tako določa tudi novelirani ZIZ v 56.a členu

(Ur.l. RS, št. 17/2006). V obravnavani zadevi pa sklep o izvršbi z

dne 17.3.1999 izbrisanim družbam sploh še ni bil vročen. Po četrtem

odstavku 24. člena pa novi dolžnik prevzame izvršbo v tistem stanju,

v katerem je, ko vstopi vanjo, zato dolžnik ne bo imel le ugovora po

12točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ampak bo lahko uveljavljal

še vse ugovorne razloge po 55. členu ZIZ. Tako bo moralo sodišče

dolžniku najprej vročiti še sklep o izvršbi 17.3.1999, nato pa bo

moralo o obravnavanju morebitnega ugovora po 55. členu ZIZ

obravnavati kot ugovor tudi tisti del pritožbe, v katerem dolžnik

zatrjuje pasivnost. Višje sodišče je na podlagi I. odstavka 165.

člena ZPP skladno z določbo I. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da

dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je bila

njegova pritožba v celoti zavrnjena.