VSL sklep III Cp 1695/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi dolžnico zavezalo upnici plačati 73.052,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.7.1999 do plačila in stroške izvršilnega postopka, odmerjene na 18.842,32 SIT ter zaradi izterjave navedenih zneskov dovolilo izvršbo z rubežem ene tretjine denarnih prejemkov dolžnice in prenosom le-teh na upničin račun.

Takšen sklep s pravočasnim laičnim ugovorom dolžnica izpodbija.

Navaja, da ga izpodbija tako po temelju kot po višini, nato pa pojasni, da je dolg vedno bila pripravljena poravnati vključno z obrestmi, vendar zaradi brezposebnosti tega ni zmogla. Sedaj se je zaposlila in se je z upnico že večkrat dogovorila, da ji bo poslala nove položnice, po katerih bo dolg odplačala obročno, saj ga v enkratnem znesku ne zmore. Zato ker bo terjatev poravnala čimprej, predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi.

Na podlagi ocene, da je neutemeljen, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi vročilo višjemu sodišču, naj po pooblastilu 2. odstavka 54. člena ZIZ o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena tudi po oceni pritožbenega sodišča.

Iz razlogov ugovora je razvidno, da dolžnica terjatev priznava tako po temelju kot po višini, čeprav uvodoma sama zatrdi ravno nasprotno.

V delu, s katerim smiselno izpodbija odločbo v delu, s katerim je za izterjavo dolga dovoljena izvršba, pa je ugovor neobrazložen in zato neutemeljen: dolžnica v dokaz svoje trditve, da je bilo dogovorjeno obročno plačilo (če s tem meni, da terjatev še ni zapadla), ni predlagala nobenega dokaza. Po 2. odst. 53. čl. ZIZ pa se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen, če dolžnik v njem ne navede dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ne predloži dokazov.

Navedeno je narekovalo odločitev, razvidno iz izreka sklepa (2. točka 380. člena ZPP).