VSK sklep Cp 63/99

Ugovor se zavrne kot neutemeljen in p o t r d i sklep o izvršbi.

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžnici naloženo, naj v osmih dneh poravna upnici glavnico v višini 156.902,81 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.10.1995 dalje in glavnico v višini 43.862,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1997 dalje do plačila ter ji povrne stroške postopka.

Zoper sklep je dolžnica ugovarjala, prvostopno sodišče pa je ocenilo ugovor kot neobrazložen in neutemeljen in ga poslalo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi.

Tožnica v ugovoru navaja, da od obvestila banke o tem, da je limit prekoračila, ni bila več obveščena o postopku. Skoraj leto in pol je bila kot mati samohranilka brez službe. Svoj dolg bi lahko zato poravnavala obročno, ne pa v enem znesku, kot je to zahtevano v sklepu. Ne spominja se, da bi jo zavarovalnica obveščala o dolgu oz.

o tem, da ga je prevzela in je od leta 1993 upnica očitno čakala, da se obresti nabirajo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ga spremeni v obročno odplačevanje glavnice in normalne obresti od prejema sklepa, to je od 8.1.1999 dalje.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnica v svojem ugovoru ne navaja nobenega takšnega pravno relevantnega dejstva, od katerega bi lahko bila odvisna utemeljenost upničene terjatve. Iz ugovornih navedb izhaja, da je dolžnica vedela za dolg in njegovi višini niti ne oporeka, razen kolikor očita upnici, da ga ni izterjala prej in s tem preprečila tek zamudnih obresti. Glede na nesporen obstoj dolga in čas njegove dospelosti, pa takih ugovornih navedb ni mogoče upoštevati, kot tudi ne dolžničinega predloga, naj se odplačevanje dolga spremeni v obročno plačevanje glavnice. Utemeljenost takšnega predloga je odvisna od volje upnika, ki pa ima za terjatev na način, kot jo je predlagal, vso podlago v zakonu. Morebitni neugodni socialni položaj dolžnice je varovan v določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju zgolj z določbami o oprostitvah in omejitvah izvršbe. Glede na to, da dolžnica določno ne oporeka zapadlosti dolga, pa tudi ni mogoče upoštevati njenega predloga, naj se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje.

Glede na to je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžničin ugovor kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč.

380čl ZPP v zvezi s 15. čl ZIZ).