VSK sklep Cp 136/99

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in zato p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker tožeča stranka ni v sodnem roku dopolnila tožbe tako, da bi navedlo vrednost spornega predmeta, od katerega je odvisna pristojnost, sestava sodišča ter pravica do revizije.

Tožeča stranka navaja v pravočasni pritožbi, da lahko sodišče zavrže tožbo le, če se vloga stranke vrne brez popravka oziroma dopolnitve.

V konkretnem primeru tožba sploh ni bila dopolnjena v določenem roku in zato niso podani razlogi, zaradi katerih bi sodišče lahko tožbo zavrglo.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodna odločba je bila sicer izdana pred 14. julijem 1999 in je zato ni mogoče utemeljiti z določbami 45. in 108. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerih bi bila odločitev sodišča prve stopnje popolnoma pravilna. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 109. čl. tedaj veljavnega ZPP, saj bi po tedanji zakonodaji lahko obravnavalo tožbo kljub temu, da tožeča stranka v njej ni navedla vrednosti spornega predmeta.

Sodišče je tako napačno interpretiralo določbe 109. čl. ZPP, kar lahko pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 354. čl.ZPP). Pritožbeno sodišče upošteva relativno bistveno kršitev postopka le na izrecno zahtevo pritožnika, ki mora v pritožbi tudi izrecno opredeliti kršitev procesne pravne norme in vpliv kršitve na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani.

Tožeča stranka v pritožbi ni postavila ustreznih trditev glede navedene relativne bistvene kršitve pš ostopka in je zato pritožbeno sodišče moralo zavrniti pritožbo kot neutemeljeno ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (368. čl. v zvezi s 380. čl.

ZPP).