VSC sodba Cp 706/99

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je zahteval, da sodišče ugotovi, da so sklepi skupščine tožene stranke sprejeti na zasedanju dne 7. 9. 1998 nični. Sodišče je v izpodbijani sodbi zavrnilo ugovor stvarne in krajevne nepristojnosti pravdnega oddelka okrožnega sodišča in zaključilo, da tožena stranka pri sklicu skupščin ni upoštevala določila čl. 285. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki določa, da mora biti skupščina sklicana vsaj mesec dni pred dnem zasedanja, da mora torej biti poleg roka enega mesec še vsaj 1 dan in takšno določilo zakona tudi statut tožene stranke ne more spremeniti. Ne glede na navedeno, ker že formalna kršitev povzroči ničnost sklepov skupščine, pa je sodišče ugotovilo tudi, da bi ta ničnost lahko bila odpravljena, če bi bili na skupščini tožene stranke dne 7. 9.1998 navzoči vsi delničarji, da pa iz notarskega zapisa in prilog nedvomno izhaja, da na skupščini niso bili navzoči vsi delničarji, zaradi česar tudi je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in ugotovilo, da so vsi sklepi sprejeti na tej predmetni skupščini nični.

Zoper izpodbijano sodbo se je pritožila tožena stranka in pritožbeno uveljavljala bistveno kršitev določb postopka, ker naslovno sodišče ni bilo krajevno in stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi. Pri tem poudarja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor in da je v predmetnem sporu stvarno in krajevno pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Šentjurju. Tožnik je pristojnost uveljavljal pravočasno v odgovoru na tožbo in preden sta se stranki spustili v obravnavanje zadeve, zato v tej smeri uveljavljani pritožbeni razlog utemeljuje razveljavitev sodbe. Izpodbijano sodbo pa izpodbija tudi iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče v sodbi ni ugotovilo datuma sklica skupščine, ampak le datum zasedanje le-te, zato ni mogoče pritožbeno preizkušati, koliko časa je poteklo med obema datuma. Napačno pa je tudi ugotovljeno, da sklic ni bil opravljen vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine. Uveljavlja tudi razlog napačne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo 283. člena ZGD, ki da jasno loči med sklicem in objavo sklica, medtem ko 285. čl. ZGD določa rok, ki mora preteči med sklicem in zasedanjem, ne pa roka med objavo in zasedanjem. Skupščina je bila sklicana z aktom uprave toženke že 24. 4. 1998 in je sodišče napačno interpretiralo določbo 285. čl. ZGD, ki določa, da mora biti sklic opravljen vsaj mesec dni pred dnem zasedanja. Meni, da je šteti, kot je določeno v 77. členu ZOR le za primere, ko so roki določeni v mesecih (uporabljena je množina) torej, ko ne gre za enomesečni rok, kot je to primer v tej zadevi, pač pa za večmesečne roke. Smisel določbe 285. čl. ZGD je v vsakem obdobju zagotoviti enak čas za pripravo na skupščine, kar pa je tudi splošno pravilo, da kot en mesec vedno štejemo 30 dni, čemur je sledil tudi statut toženke. V predmetni zadevi pa je bilo to tudi zagotovljeno. Ker v določbah ZGD štetje rokov ni opredeljano in urejeno, slednjega ni prepovedano urediti v statutu. Upoštevaje navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožnik odgovora na pritožbo ni podal.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb postopka iz 65. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Uradni list SFRJ, št.

4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92, ki se uporablja na podlagi določbe I. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur.list RS, št.26/99) iz II. odst. 354. čl. ZPP/77, pritožbeno sodišče v postopku ni ugotovilo. Pritožbeno tožena stranka uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi v predmetni zadevi odločalo stvarno nepristojno sodišče. Pri tem navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor in bi bilo v sporu stvarno in krajevno pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Šentjurju.

Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti ali je za sojenje stvarno pristojno. Če o zadevi odločajo sodišča, ki niso pristojna, je to bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki se lahko izpodbija s pritožbo oziroma revizijo. Pri tem je bistvena kršitev podana le, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku za katerega je stvarno pristojno višje sodišče. Bistvena kršitev je tako podana, če odloča o zahtevku okrajno sodišče, pristojno pa je okrožno sodišče. Če je obratno, to je, če je višje sodišče (okrožno) odločilo o zahtevku, ki spada v stvarno pristojnost nižjih sodišč (okrajnih), se sodba zaradi tega tudi takrat ne more izpodbijati, kadar je toženec pravočasno ugovarjal, da sodišče ni pristojno, sodišče pa je ta ugovor zavrnilo. Upoštevaje navedeno je tako ugotoviti, da uveljavljana absolutna bistvena kršitev po II. odst. 354. čl. točka 4 ZPP/77 upoštevaje pritožbene trditve in pa sam uradni preizkus ni podana, saj je nedvomno res, da predmetna zadeva ne spada med gospodarske spore po 489. členu ZPP/77, kot to pravilno pritožbeno izpostavlja tožena stranka in kot je to pravilno v postopku na prvi stopnji ugotovilo tudi prvostopno sodišče.

V nadaljevanju pritožbeno tožena stranka izpodbija zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pri tem se sklicuje na dejstvo, da v izpodbijani prvostopni odločbi datuma sklica skupščine prvostopno sodišče ni posebej ugotavljalo.

Tako tožbeno kot tudi v odgovoru na tožbo in pa tudi upoštevaje pritožbene navedbe je mogoče ugotoviti, da sta stranki soglasni glede začetka teka roka po 285. čl. ZGD. Tožena stranka pa tudi pritožbeno drugačnega dejanskega stanja v zvezi s tem niti ne ponuja, niti ga s čim novim ne dokazuje, zato pritožbeno sodišče v tem delu šteje, da tako tožnik kot tudi tožena stranka štejeta, da je rok po 285. členu ZGD pričel teči dne 7.8.1998. Sporno med pravdnima strankama je pravzaprav samo vprašanje teka roka, to je način teka. V I. odst.

285čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je določeno, da se skliče skupščina vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine. To pomeni, da mora biti obvestilo o sklicu z navedbo firme in sedeža družbe ter časa in kraja zasedanja skupščine ter pogojev, od katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice, vsaj en mesec prej javno objavljeno.

Upoštevaje navedbe pravdnih strank v postopku je bilo citirano obvestilo o sklicu javno objavljeno dne 7. 8. 1998, skupščina pa je zasedala dne 7. 9. 1998. Glede teka roka meseca dni oziroma razumevanja števila dni v mesecu, se v zvezi s tem, ker upoštevaje dejstvo da Zakon o gospodarskih družbah tega posebej ne ureja, upoštevajo splošna pravila o štetju rokov iz obligacijskega prava. Upoštevaje navedeno je tako potrebno uporabiti določbo 77. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki v II. odst. določa način štetja rokov v primerih, ko je rok določen v tednih, mesecih ali letih. Pri tem je določeno, da se takšen rok konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka. Upoštevaje navedeno je tako ugotoviti, da se je rok po I.

odst. 285. čl. ZGD iztekel na dan 7. 9. 1998. Tako je po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da citirani pogoj po 285. čl.

ni bil izpolnjen, zaradi česar je v I. odst. 359. čl. ZGD predvidena izredno stroga sankcija, to je - po 3. alineji - ničnost sklepov skupščine, če je sklep sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana skladno z določbo 285. čl. tega zakona razen, če so se skupščine udeležili vsi delničarji, kar pa kot to ugotavlja prvostopno sodišče, prav tako bilo izpolnjeno.

Ker torej skupščina tožene stranke ni bila sklicana skladno z določbo 285. čl. ZGD, je sklepe sprejete na tej skupščini doletela sankcija po 359. čl. I. odst. ZGD to je ničnost sklepov skupščine, zaradi česar je torej zaključek prvostopnega sodišča materialnopravno povsem utemeljen.

Nutemeljene so pritožbena zatrjevanja tožene stranke, da je štetje rokov po 77. čl. ZOR določeno le za primere, ko so roki določeni v mesecih, da je torej v obravnavanem primeru uporabljena množina in da to ne velja za primer, ko gre za enomesečni rok. Tem pritožbenim zatrjevanjim pritožbeno sodišče ne more slediti, saj je v citirani določbi ZOR jasno določen način štetja rokov, v primeru ko je rok določen v dnevih, v II. odst. pa način štetja roka, ko je rok določen v tednih mesecih ali letih. V obravnavanem primeru je rok določen v mesecu, zaradi česar je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbo II. odst. 77. čl. ZOR in pravilno štelo, da se je ta rok iztekel na dan 7. 9. 1998, zaradi česar bi, upoštevaje določbo 285. čl. ZGD, bila skupščina sklicana pravočasno in pa predvsem pravilno, če bi bila sklicana katerikoli dan po 7. 9. 1998. Tožena stranka sicer pritožbeno navaja, da so takšni razlogi nesprejemljivi, če bi zakon tako tolmačili, kot je to tolmačilo prvostopno sodišče, vendar pa je pri tem potrebno dodati, da je prvostopno sodišče pravilno glede na to, da ZGD teka rokov ne določa, uporabilo določbe ZOR in se pri tem pravilno oprlo na določbo 77. čl.

ZOR in pa I. odst. 285. čl. ZOR, ki pravi "vsaj mesec" in tako tudi pravilno opredelilo iztek obravnavanega roka oziroma čas, ko bi skupščina lahko bila pravno veljavno sklicana.

Pravilno pa prvostopno sodišče v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi, da statut tožene stranke, ki v obravnavanem primeru določa, da velja za mesečni rok 30 dni, ne more spremeniti kogentne določbe I. odst.

285čl., ki določa vsaj mesec dni (kar za različne mesece res pomeni različno število dni). Zato so pritožbeno neupoštevna tudi ta pritožbena navajanja tožene stranke.

Upoštevaje navedeno je bilo tako potrebno pritožbo tožene stranke v celoti zavrniti in v celoti potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP/77).