77. člen ZOR

Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega. V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena. Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevni

Zastaralni rok za izpolnitev terjatve, ki je naloženo s sodbo, prične teči s potekom paracijskega roka, če paracijskega ni, pa naslednji dan po vročitvi odločbe.

Če se zastaralni rok izteče na dan, ko se po zakonu ne dela (sobota, nedelja), se glede na določbo 3. odst. 77. člena ZOR šteje, da je zadnji dan zastaralnega roka naslednji delovnik.

"Sklic skupščine" je objava odločitve uprave d.d., da se skliče skupščina ne pa odločitev uprave, da skliče skupščino. Za ugotovitev ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem je treba uporabiti drugi in prvi odstavek 77. člena ZOR. To pa pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega.

Tožena stranka odgovarja za potniku povzročeno škodo po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Svoje odgovornosti se lahko oprosti med drugim le, če je nastala nesreča ali nezgoda po krivdi tretje osebe in tudi izkaže, da se nezgode kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njenih posledic. Če ni izkazal potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera, njegova ekskulpacija ne pride v poštev in odgovarja po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.

Po členu 77 ZIZ je za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če upnik v predlogu ne navede lokacije stvari, je za odločanje o takem predlogu krajevno pristojno sodišče po sedežu stalnega ali začasnega prebivališča dolžnika oziroma njegovega sedeža.

Ker Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) posebej ne ureja teka rokov, se za štetje rokov - računanje časa upoštevajo splošna pravila o štetju rokov iz obligacijskega prava, to je določba 77. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Pred iztekom roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL lahko druga pogodbena stranka od stečajnega upravitelja zahteva, da se v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi, ali pa od nje odstopa. Postopanje po 2. odst. 121. člena tako drugi pogodbeni stranki omogoča skrajšanje obdobja njene negotovosti. Navedena določba pa ima smisel le ob pogoju, da je dan tako poziv stečajnemu upravitelju, kot tudi primeren rok za izjavo o odstopu od pogodbe, ki mora poteči še pred iztekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL.

Temeljna razlika med pogojem in rokom je v tem, da je rok bodoča gotova okolnost, pogoj pa bodoča negotova okolnost. Oba pa omejujeta (veljavnost, trajanje) pravne posle: s pogojem se reden in pričakovan pravni učinek pogodbe napravi odvisnega od nastopa oziroma nenastopa nekega bodočega negotovega dejstva (okolnosti); z rokom pa se pravni učinek pogodbe napravi odvisnega od poteka določenega časa, ker ta ne nastopi pred potekom določenega roka ali pa preneha po njegovem poteku. Tako odložen ali razvezen ne more biti le pogoj ampak tudi rok. Na navedeno prepletenost obravnavanih institutov kaže tudi določilo 78. člena ZOR, po katerem se pravila o pogoju uporabljajo tudi za tolmačenje rokov. Pravnoteoretično sta tako pravilna oba pristopa, odločilen pa zaključek obeh, da je pravni učinek pogodbe prenehal.

Določbe 899. čl. ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Rok za vrnitev posojila je mogoče podaljšati samo pred nastopom zapadlosti. Pri "podaljšanju" roka za vrnitev po zapadlosti ne gre več za podaljšanje roka, ampak za določitev novega roka. Z vidika tožene stranke kot zavarovatelja terjatve na vrnitev posojila je treba takšno "podaljšanje" roka za vrnitev posojila izenačiti s pogodbo o novem posojilu.

Računanje materialnega roka ureja 77. člen ZOR. Po določilu 3. odstavka navedenega člena se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Ker je v tem primeru padel zadnji dan 15 dnevnega roka zapadlosti na dan sobote 25.4.1992, je ta rok potekel (zaradi praznika 27.4.1992) šele 28.4.1992. Od tega dne dalje pa se računa 30 dnevni rok iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Ta namreč določa, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju zavarovanja vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.

Subjektivni in objektivni rok iz 77. člena ZTLR sta prekluzivna roka materialnega prava in se računata z analogno uporabo 77. člena ZOR in ne po 112. členu ZPP, ki vsebuje le pravila o računanju procesnopravnih rokov. Velja pa tudi za ta rok določba 8. odstavka 113. člena ZPP o štetju poštnega teka. Tožba, ki je izročena sodišču po teleksu, izpolnjuje pogoje pisnosti vloge (1. odstavek 106. člena, 1. odstavek 186. člena, 2. odstavek 470. člena ZPP).