VSC sklep Cp 1115/99

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče na podlagi umika predloga predlagateljice za zapis sodne poravnave nepravdni postopek ustavilo ter odločilo da predlagateljica trpi stroške postopka v višini 2.700,00 SIT. Nasprotna udeleženca pa lahko v 15 dneh od prejema sklepa predlagata nadaljevanje postopka.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožila predlagateljica. V pritožbi navaja, da je sodišče neutemeljeno ustavilo postopek na podlagi vloge, ki jo je na sodišče dne 13.5.1999 naslovila pooblaščenka predlagateljice, odv. iz Žalca. Predlagateljica navaja, da jo omenjena odvetnica že od leta 1997 dalje ne zastopa več v konkretni zadevi in zato tudi ni več pooblaščena za dajanje izjav v tej zadevi. Zahteva, da se nepravdni postopek nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica N. L. je po svoji pooblaščenki odvetnici dne 6.9.1996 podala pri sodišču predlog za zapis sodne poravnave. Predlagateljica je z zgoraj navedeno odvetnico sklenila pooblastilno razmerje dne 21.8.1996, omenjeno pooblastilo pa je bilo ob prvem pravdnem dejanju predloženo sodišču (priloga A1). Sodišče je na naroku za zapis sodne poravnave dne 2.4.1997, na predlog nasprotnih strank, predlagateljici določilo 15 dnevni rok v katerem naj bi stranke same, brez posredovanja sodišča uredile medsebojna razmerja. V primeru, da do dogovora ne bi prišlo, bi lahko predlagateljica vložila tožbo na pristojnem sodišču. Sodišče je nato dne 13.5.1999 preko pooblaščenke odvetnice pozvalo predlagateljico, da sporoči sodišču, če še vztraja pri predlogu. Odvetnica je nato z vlogo z dne 18.5.1999 predlagala sodišču naj postopek po uradni dolžnosti ustavi, saj do poravnave med strankami ni prišlo. Omenjeno vlogo je sodišče upoštevalo kot smiselni umik predloga za zapis sodne poravnave in tako upoštevaje 23/I čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pravilno ustavilo nepravdni postopek. Iz zgoraj navedenega pooblastila, ki je bilo predloženo sodišču (A1) med drugim izhaja, da predlagateljica daje pooblaščenki splošno pooblastilo po predpisih o pravdnem in nepravdnem postopku, kar pomeni, da ima pooblaščenka v imenu stranke pravico tudi umakniti predlog v obravnavani zadevi. Sodišče je pravilno uporabilo 92. čl. Zakona o pravdnem postopku in štelo, da ima opravljeno pravdno dejanje pooblaščenke enak pravni učinek kot, da bi ga opravila predlagateljica sama. Zato je glede na dejstvo, da je sodišče odločalo na podlagi veljavnega pooblastila, neutemeljeno pavšalno navajanje predlagateljice, da je odvetnica v tej zadevi ne zastopa že od leta 1997 dalje. Stranka lahko kot to določa 99. čl.

ZPP pooblastilo kadarkoli prekliče, vendar pa mora to naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Predlagateljica je to svojo obveznost opustila in tako sodišče o nastali spremembi ni bilo obveščeno. Pritožbeno sodišče je tako na podlagi naštetih razlogov zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in vsled tega odločilo kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

V pritožbi predlagateljica tudi navaja, da še vedno vztraja pri predlogu za zapis sodne poravnave. Pritožbeno sodišče takšno navedbo štejo kot predlog za nadaljevanje nepravdnega postopka v skladu s čl.

24/I ZNP, ki daje to pravico vsem udeležencem v postopku in ne le nasprotnim udeležencem kot je to napačno zapisalo sodišče prve stopnje.Udeleženci lahko predlagajo nadaljevanje v roku 15 dni od dneva, ko so bili obveščeni o umiku.

Pritožbo je bilo po navedenem potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365/II čl. ZPP).