VSL sklep II Cp 1159/95

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (tč. 1 sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožbi tožene stranke in stranskih intervenientov se ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavi in tožba zavrže.
Pritožba tožeče stranke zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo vlogo z dne 9.6.1997, se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 240.830,00 SIT pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 71.812,00 SIT pritožbenih stroškov vse v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so sklepi Skupščine U. d.o.o. z dne 19.5.1995, ki glasijo: "1. Za vršilca dolžnosti direktorja se začasno do rednega zasedanja skupščine imenuje M.D.

2V skladu z določilom 5. odst. 246. čl. Zakona o gospodarskih družbah se začasno do zasedanja skupščine za prokurista imenuje S.R.

3Z 19.5.1995 preneha pooblastilo za zastopanje dosedanjemu direktorju M. L. Gospod M. L. je dolžan na poziv začasnega direktorja M.D. predati vse posle.

4Redna skupščina se skliče za dne 5.6.1995 v prostorih odvetniške pisarne odvetnika B.R. ob 10. uri. O sklicu skupščine se obvestijo vsi družbeniki po faksu in s priporočeno pošiljko.

V primeru zadržanosti katerega od družbenikov ima le-ta pravico in dolžnost za zasedanje skupščine imenovati pooblaščenca", nični in istočasno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine z dne 5.6.1995 ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zavrglo je tudi zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov.

Zoper obsodilni del sodbe in sklep o zavrženju vloge se pritožujejo tožena stranka in stranska intervenienta zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka ter predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi njihovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže tudi v delu, ki se nanaša na sklepe skupščine z dne 19.5.1997 in razveljavi sklep o zavrženju prijave stroškov ter v celoti naloži v plačilo pravdne stroške tožeči stranki. V pritožbi navajajo, da je tožba zoper sklepe skupščine z dne 19.5.1995 vložena prepozno, saj je vložena po preteku 3-mesečnea roka.

Sodišče je brez pravne podlage tožnikovo vlogo z dne 30.5.1997, s katero je predlagal razpis naroka registrskemu sodišču štelo kot tožbo, čeprav je vlogo spisal odvetnik kot prava vešča stranka. Tudi ZSReg v čl. 41 predvideva ničnostno tožbo. Glede vprašanja dopustnosti tožbe je sodišče nepravilno uporabilo določila čl. 109 ZPP v zvezi z določili 32., 33. in 41. člena ZSreg. Nični sklepi konvalidirajo z vpisom v sodni register, razen če gre za preslepitev ali če zakon izrecno ne določa drugače v skladu s čl. 359/2 ZGD. Tudi odločitev o zavrženju priglasitve stroškov je napačna, saj je tožena stranka pismeno opravičila izostanek in ko je pooblaščenec po pregledu spisa ugotovil, da je zadeva zaključena je nemudoma prijavil stroške.

Sodišče bi moralo analogno uporabiti 1. odst. čl. 164 ZPP v zvezi s 3. odstavkom. Sodišče bi moralo toženi stranki sporočiti, da je zadevo zaključilo in bi ji moralo določiti rok za prijavo stroškov.

Zoper sklep sodišča prve stopnje v delu v katerem je zavrglo tožbo se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršive določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izda sodbo in ugodi njenemu tožbenemu zahtevku tudi glede skupščine z dne 5.6.1995. V pritožbi tožnik navaja, da so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni in protispisni. Po eni strani sodišče ugotavlja, da so sklepi z dne 19.5.1995 nični in da po čl. 363 ZGD nimajo nobenih pravnih posledic, na drugi strani pa da za skupščino z dne 5.6.1995, ki je pravna posledica ničnih sklepov, kljub vsemu veljajo prekluzivni roki. Če skupščinski sklep z dne 19.5.1997 o sklicu skupščine z dne 5.6.1995, ni obstoječ, ker je ničen, potem so pravno neobstoječa tudi vsa dejanja, ki iz njega izvirajo, zaradi tega za presojo pravočasnosti za skupščino, ki se nanaša na 5.6.1995 sploh ni pravne podlage, saj je predmet tožbe dejansko in pravno logična zaključena celota. Za presojo ali tožnik s tožbo pravočasno uveljavlja zahtevek je odločilna vsebinska presoja sklepov skupščine z dne 19.5.1996. Nadalje se tožnik sklicuje na pravno naziranje pritožbenega sodišča v prejšnjem razveljavitvenem sklepu. Čl. 360 ZGD predvideva 3-mesečni rok za uveljavljanje ničnosti sklepov, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti pravnih posledic ničnih sklepov. Skupščina 5.6.1995 sploh ni bila sklicana, skupščina, ki je ni bilo, ne more imeti pravnih posledic. Tožnik se sklicuje tudi na pravne posledice ničnosti, ki jih določa čl. 363 ZGD.

Pritožba tožeče stranke je neutemeljena, pritožba tožene stranke in stranskih intervenientov zoper sodbo je utemeljena, neutemeljena pa zoper sklep o zavrženju vloge z dne 12.6.1997. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti sklepov izredne skupščine tožene stranke z dne 19.5.1997, ki so začasnega značaja (tč. 1 imenovanje v.d. direktorja do zasedanja skupščine, tč. 2 imenovanje prokurista do zasedanja skupščine, tč. 3 prenehanje pooblastila za zastopanje dosedanjega direktorja, v teku postopka (pripravljalna vloga z dne 11.10.1996 l.št. 25) pa je zahtevala še ugotovitev ničnosti sklepa o sklicu redne skupščine za dne 5.6.1995 (tč. 4) ter sklepov skupščine z dne 5.6.1997 tožene stranke, ki so enaki prvim trem sklepom skupščine z dne 19.5.1995 samo, da niso več začasni, temveč dokončni. Ničnost sklepov skupščine se lahko zahteva v treh mesecih po sprejemu (prvi odstavek čl. 360 v zvezi s čl. 456. ZGD) s tožbo (prvi odstavek čl. 362 ZGD). Roki za uveljavljanje ničnosti so prekluzivni. To pomeni, da v primeru zamude prekluzivnega roka stranka ne more več zahtevati sodnega varstva. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka sklepe redne skupščine prejela neposredno po zasedanju skupščine, tožba pa je bila vložena 11.10.1995 je sodišče prve stpnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine z dne 5.6.1995, saj je bila tožba vložena po preteku 3-mesečnega prekluzivnega roka (čl. 282 ZPP). Z zamudo roka za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine so sklepi skupščine postali dokončni in je prenehala veljavnost začasnih sklepov, ki so enaki dokončnim sklepom. Če tožeča stranka zaradi zamude roka ne more uveljavljati ničnosti dokončnih sklepov, pa tožeča straka nima pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti začasnih sklepov, saj so itak prenehali veljati s sprejetjem dokončnih sklepov na redni skupščini. Ti sklepi torej ne veljajo več, saj so bili na skupščini dne 5.6.1995 sprejeti sklepi, ki so te sklepe nadomestili. Ker so začasni sklepi prenehali veljati s sprejetjem dokončnih sklepov tudi nimajo nobenih pravnih posledic v smislu čl. 363 ZGD.

Tožeča stranka pa zaradi zamude roka ne more uveljavljati ničnosti dokončnih (trajnih sklepov) in v toliko pritožbeno sodišče spreminja pravno naziranje iz predhodnega razveljavitvenega sklepa II Cp 48/97, saj so začasni sklepi, kot že večkrat omenjeno, prenehali veljati s sprejetjem dokončnih sklepov, katerih ničnosti pa zaradi zamude roka tožeča stranka ne more uveljavljati, saj so začasni ukrepi prenehali s potekom časa in tako nimajo nobenih pravnih posledic. Zahtevek pod 4 izreka izpodbijane sodbe, s katerim tožeča stranka uveljavlja ničnost sklepa sklica redne skupščine z dne 5.6.1995, pa je tožeča stranka postavila šele v pripravljalni vlogi 11.10.1996 (v tožbi tožeča stranka tega ni uveljavljala), to je 1 leto po vložitvi tožbe in je v tem delu tožba prepozna, saj je vložena po preteku 3-mesečnega roka. Tožena stranka v pritožbi glede na navedeno nima prav, ko trdi, da je tožba na izpodbijanje sklepov skupščine z dne 19.5.1995 vložena prepozno. To velja le za zgoraj navedeni sklep, v ostalem pa se glede pravočasnosti vložitve tožbe za to skupščino pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa in v zvezi s tem še dodaja, da je bil rok varovan z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, saj je tožeča stranka z vlogo, naslovljeno sicer na registrsko sodišče, zahtevala razveljavitev sklepov skupščine z dne 19.5.1995. Nereagiranje sodišča na to njeno vlogo ne more iti v škodo tožeče stranke.

Glede na navedeno je bilo pritožbi tožene stranke in stranskih intervenientov ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči tudi v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti sklepov skupščine z dne 19.5.1995, delno zaradi pomanjkanja pravnega interesa (tč. 1, 2, 3 sklepov), delno pa zaradi tega, ker je vložena prepozno (tč. 4 sklepa).

Pritožbo tožeče stranke pa je bilo po povedanem zavrniti kot neutemeljeno in potrditi odločitev o zavrženju, ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale obširne pritožbene trditve (čl. 380 tč. 2 in 3 ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP).

Pritožba tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njeno zahtevo za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov, je neutemeljena. Pravilno je stališče prvega sodišča, sklicujoč se na 3. odst. čl. 164 ZPP, da sme stranka zahtevati povrnitev stroškov le do konca glavne obravnave. V primeru neopravičene odsotnosti stranka izgubi to pravico. Nobene pravne podlage ni niti noben predpis ne nalaga tega, da sodišče stranko v teku pravdnega postopka v primeru, ko se je zadeva končala na glavni obravnavi, o tem obvešča, še manj pa da ji je sodišče v takem primeru dolžno določiti rok za prijavo stroškov. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč.

2 ZPP).

Kljub temu, da so nadaljnji pravdni stroški priglašeni po izteku roka, pa mora tožeča stranka toženi stranki in stranskima intervenientoma povrniti pravdne stroške, ki so nastali do razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje v prvotnem postopku, saj je tožena stranka do takrat priglasila pravdne stroške. Ker tožeča stranka v tej pravdi ni uspela mora toženi stranki in stranskima intervenientoma povrniti do takrat nastale stroške in pritožbene stroške. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določilu čl. 166 v zvezi s čl. 155/2 in 154 ZPP.