VSL sklep I Cp 78/97

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino tudi denacionalizirano premoženje, ki predstavlja solastninsko pravico do 28 % parcele št. 739/9 k.o. T. Kot dedinjo tega premoženja je razglasilo oporočno dedinjo B.H. ter odredilo zemljiškoknjižni vpis.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujejo zakoniti dediči M.B., I.Ž., D.B., M.B. in A.B. Zatrjujejo, da je stališče sodišča prve stopnje, po katerem naj bi zapustnica v oporoki izrecno razpolagala tudi s podržavljenim premoženjem, v nasprotju z 81. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN). Sodišče prve stopnje je namreč ugotavljalo domnevno oporočiteljičino voljo, čeprav je to v nasprotju z omenjenim predpisom. Ureditev po 81. členu ZDEN namreč ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti tedaj, kadar je mogoče iz oporoke same in iz okoliščin, ki so obstajale v času sestave oporoke, zanesljivo sklepati, da bi oporočitelj s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, ravnal enako, kot s premoženjem, ki ga je imel v času sestavitve oporoke. Sicer pa je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 1. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče namreč zaključuje, da drugi dediči niso oporekali takšni razlagi oporoke, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, kar pa je v nasprotju s tem, kar izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 17.1.1994. Pooblaščenec dedičev je namreč tedaj izrecno navedel, da zakoniti dediči menijo, da oporoka ne zajema zapustničine volje, da se tudi nacionalizirani del nepremičnin zapusti oporočni dedinji. Razlogi izpodbijanega sklepa so tudi v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje, kot ga je izrazilo v sklepu z dne 27.6.1996. V tem sklepu je namreč zapisalo, da v oporoki ni izrecno navedeno, da bi se nanašala tudi na premoženje, ki je predmet postopka, ker zapustnica ob sestavi oporoke, pa tudi ob smrti premoženje, ki je predmet tega postopka, sploh ni imela.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je sicer pritožbeni očitek, da naj bi iz razlogov izpodbijanega sklepa izhajalo, da drugi dediči niso oporekali takšni razlagi oporoke, po kateri je oporočiteljica izrecno razpolagala tudi z denacionaliziranim premoženjem. Zapisa v razlogih: "Na podlagi takšne razlage oporoke, kateri drugi dediči niso oporekali ...", namreč ni mogoče tolmačiti tako, da se neoporekanje drugih dedičev nanaša na razlago (in ne na veljavnost) oporoke. To še toliko bolj, ker je sodišče prve stopnje tudi pred tem (na tretji strani izpodbijanega sklepa) navedlo, da ni nihče oporekal veljavnosti oporoke, predvsem pa, ker je ugotavljalo okoliščine, ki so se mu zdele relevantne za razlago oporoke in osrednji del obrazložitve sklepa posvetilo prav temu (razlagi oporoke) - česar bržkone ne bi, če bi menilo, da je razlaga oporoke med dediči nesporna.

Pač pa pritožba utemeljeno opozarja na zmotnost zaključka, da se zapustničina oporočna razpolaganja izrecno nanašajo tudi na podržavljeno premoženje. Za oceno, ali gre za tako situacijo, je namreč odločilen izključno sam tekst oporoke, ne pa morebitna takšna ali drugačna hipotetična oporočiteljičina volja. Sodišče prve stopnje bi moralo zato ugotoviti zgolj tekst oporoke z dne 20.8.1977 ter nato (brez upoštevanja drugih okoliščin, ki bi se nanašale na domnevno oporočiteljičino voljo) samo na tej podlagi oceniti, ali je v oporoki i z r e c n o navedeno, da se nanašajo oporočna razpolaganja tudi na podržavljeno premoženje. Ob tem velja pritrditi pritožbi, da 81. člen ZDEN ne dovoljuje ugotavljanja domnevne oporočiteljeve volje niti tedaj, kadar je mogoče iz oporoke same in iz okoliščin, ki so obstajale v času sestave oporoke, zanesljivo sklepati, da bi oporočitelj s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, ravnal enako kot s premoženjem, ki ga je imel v času sestave oporoke.

Sodišče prve stopnje je tako zmotno, oziroma brez potrebe ugotavljalo domnevno zapustničino voljo ter jo s tem pravzaprav konstruiralo (konstruiralo zato, ker zapustnica ob sestavi oporoke podržavljenega premoženja dejansko sploh ni imela). Za oceno, ali imajo oporočna razpolaganja pravni učinek tudi glede denacionaliziranega premoženja, je torej odločilen sam tekst oporoke. In ker v njem ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na podržavljeno premoženje (oporoka z dne 2.8.1977 se glasi, da oporočiteljica zapušča hišo št. 11, s pripadajočim zemljiščem nečakinji B.H., pri čemer je bila ta hiša takrat delno v lasti zapustnice, delno pa v družbeni lastnini), prihaja v konkretnem primeru v poštev zakonito dedovanje.

Zaradi zmotnega pravnega naziranja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdo so bili zapustničini zakoniti dediči v trenutku, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji (2. odst. 78. člena ZDEN) in kolikšne so višine njihovih deležev. Ker je zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (v katerem bo ugotovilo, kdo so bili zakoniti dediči ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in kolikšni so njihovi deleži).