VSC sklep Cp 83/96

Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče obvezalo toženca k plačilu zneska 7.563,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 1991 dalje do plačila. Sodišče je ugotovilo, da se vtoževana terjatev nanaša na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu.

Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da napake še vedno niso sanirane in jih je mogoče še ugotoviti, opisal pa jih je že nadzorni organ Zagar. Od sodišča je tožena stranka pričakovala, da bo sodišče zaslišalo izvedenca, saj je tožena stranka bila pripravljena položiti predujem. Tožena stranka šteje za sporno tudi število potrebnih delovnih ur. Sodišče je tudi zavlačevalo s postopkom od leta 1991 in so zato zamudne obresti narasle. V pritožbi nato tožena stranka specificira že opravljeno plačilo v višini 16.800,00 takratnih din in predlaga smiselno razveljavitev ali spremembo izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Najprej je treba poudariti, da v konkretnem primeru ne gre za spor majhne vrednosti, čeprav denarni zahtevek ne presega 8.000,00 SIT.

Poleg omenjenega objektivnega pogoja morajo biti za spor majhne vrednosti podane še druge procesne predpostavke, ki pa v konkretnem primeru niso bile podane. Predvsem ni bil spoštovan člen 466 ZPP, saj sodba ni bila razglašena takoj po koncu glavne obravnave. Poleg tega pa tožena stranka v vabilu na glavno obravnavo ni bila opozorjena (vsaj po podatkih spisa), da gre za spor majhne vrednosti in da gre za omejene pritožbene razloge (čl. 465/4 ZPP).

Stranka namreč ne more izgubiti že pridobljenih procesnih pravic na pritožbeni stopnji, če o izgubi procesnih pravic ni bila predpisno opozorjena s strani sodišča, kot je bilo že opisano. Tožena stranka je bila glede na podatke spisa prepričana, da gre za redni pravdni postopek, saj samo s pravnim poukom v sodbi, ki velja za spor majhne vrednosti, brez predhodnega obvestila ne more izgubiti že pridobljenih procesnih pravic. Poudariti pa je treba, da bi bila pritožba utemeljena tudi v primeru, da bi šlo za spor majhne vrednosti. Izpodbijana sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ni bilo mogoče preizkusiti, ali so bile materialne določbe o pogodbi o delu pravilno uporabljene.

Tožena stranka je v teku pravde kar dvakrat predlagala zaslišanje strokovnjaka za kritino tegola kanadese in sicer na list. št. 21 in 24. Tožena stranka je svoj dokazni predlog celo obrazložila, saj je z izvedencem skušala dokazati nekvalitetno opravljeno delo. Glede napak pa se je tožena stranka sklicevala na mnenje xxx pod B1. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati predlaganega izvedenca, če bo tožena stranka še vztrajala pri tem dokaznem predlogu in če bo v določenem roku založila predujem. V novem sojenju bo sodišče lahko obravnavalo tudi ostale pritožbene ugovore, predvsem glede potrebnega števila delovnih ur in glede vprašanja, kaj je bilo že plačano z zatrjevanim zneskom takratnih 16.800,00 din.

Šele po dopolnitvi dejanskega stanja bo lahko sodišče odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka v skladu z materialnim pravom.

Če bo tudi v novem sojenju šlo za spor majhne vrednosti, bo treba upoštevati vse posebnosti takšnega spora (čl. 457-467 ZPP).

Pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov.