VSL sodba in sklep I Cp 3886/2008

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba prve stopnje potrdi.
Tretjetoženka sama nosi stroške za odgovor na pritožbo.

Tožeča stranka je s pravnim prednikom prvega toženca sklenila predpogodbo za nepremičnino parc. št. 671/8 k.o. D.. Ta nepremičnina je bila kasneje prodana drugemu tožencu, ki jo je nadalje podaril tretji toženki. V tej pravdi tožnica zahteva razveljavitev slednjih dveh pogodb. V trditveni podlagi pa podaja razloge, ki bi utemeljevali ničnost teh dveh pogodb. Poleg tega zahteva, naj se v zemljiški knjigi izbriše vpis v korist tretje toženke in naj se opravi vpis na ime tožnice. Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje odločitve pojasnilo, da tožnica ni legitimirana uveljavljati izpodbojnih razlogov pogodb, katerih stranka ni bila. Tožbo na razveljavitev obeh pogodb je zavrglo. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da tožnica uveljavlja ničnostne razloge, vendar pa nima pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti teh dveh pogodb. Ker ni ugotovilo nobenega razloga, zaradi katerega bi bila vknjižba lastninske pravice v korist tretje toženke materialno pravno neutemeljena, je tudi zahtevek na izbris lastninske pravice in tudi zahtevek, naj se lastninska pravica vpiše nanjo, zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

Proti odločitvi se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj se sodba in sklep v celoti razveljavita ter naj se njenemu zahtevku ugodi ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje prvi stopnji. Tožnica se z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje ne strinja. Navaja, da bi v primeru uspeha pridobila možnost pridobitve lastninske pravice na sporni parceli. Tudi če bi tožnica zamudila rok za vložitev tožbe, bi lahko s prvotožencem dosegla dogovor ali pa s tožbo na priposestvovanje pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini. V nadaljevanju pritožbe znova opisuje, kako je nepremičnino obdelovala in jo imela v posesti.

V odgovoru na pritožbo se tretja toženka zavzema za njeno zavrnitev in predlaga, naj se ji povrne stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vsi razlogi v sodbi sodišča prve stopnje materialnopravno pravilni. Procesne pomanjkljivosti, ki jih pritožba niti ne omenja, pa niso v pritožničino škodo.

Tako je pravilno izhodišče sodišča prve stopnje, da tisti, ki ni stranka pogodbe, načeloma ne more posegati vanjo z izpodbojnimi razlogi ter zahtevati njene razveljavitve. V obravnavani zadevi tožeča stranka v resnici tudi ni podala trditvene podlage, ki bi vsebovala izpodbojne razloge. Sicer pa to niti ni pomembno. Postavila je izpodbojni zahtevek, ki je nesklepčen zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Tak zahtevek bi moral biti zavrnjen, pa je bila tožba zavržena. A to, kot rečeno, ni v pritožničino škodo. Dejansko stanje ni bilo ugotovljeno napačno, v pritožničino škodo pa tudi ni bilo napačno uporabljeno ne materialno ne procesno pravo. Pritožbo proti sklepu o zavrženju je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in odločitev sodišča v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (1)).

Pravno pravilni so tudi razlogi prvega sodišča glede tega, da tožnica nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti pogodb. Pravni interes je procesna predpostavka ugotovitvene tožbe. V primeru uveljavljanja ničnosti pogodbe med tretjimi osebami je ta podan, če tožnik izkaže, da ima pravico od prodajalca zahtevati, naj se pogodba sklene z njim ali pa, če ima celo že pravico zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (2). Zgolj ekonomska nadeja še ni pravni interes (3). Takšnega interesa tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala. Pravica iz predpogodbe, da tožnica zahteva sklenitev glavne pogodbe, je, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, prenehala. Pravica, naj prvotoženec izstavi zemljiškoknjižno listino ali celo sama lastninska pravica, kakršno utvaro je mogoče zaznati v pritožbenih navedbah, pa iz predpogodbe seveda ne izhaja. Čim je tako, da tožnica ničnosti nima interesa uveljavljati ter obenem tudi ni nobenega drugega razloga, ki bi utemeljeval materialnopravno neutemeljenost vknjižbe tretje toženke na sporni nepremičnini, pa tudi izbrisna tožba ne more biti utemeljena. Ne glede na to je izbrisna tožba v resnici vzpostavitev prejšnjega stanja. Tožnica pa v tej pravdi zahteva celo to, naj se lastninska pravica na nepremičnini vknjiži neposredno zanjo, čeprav nikoli doslej ni bila zemljiškoknjižni titular sporne nepremičnine. Odločitev sodišča je pravilna. Noben od uveljavljanih ali uradno upoštevnih pritožbenih razlogov ni podan. Pritožbene navedbe so neutemeljene. Vsebinski odgovor nanje, kolikor so sploh pravnorelevantne (večinoma gre za podajanje dejstev, ki nimajo nikakršne zveze z zgoraj opisanimi pravnimi vprašanji), je obsežen že v doslej povedanem. Naj bo strnjeno povedano še enkrat: tožnica nima več nikakršne pogodbene ali zakonske pravice, ki bi se nanašala na sporno nepremičnino. Priposestvovanja doslej ni uveljavljala (sicer pa tudi v pritožbi ta pravni institut le nekonkretizirano navrže). Pritožbene navedbe, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes in ugotovitev ničnosti (pri čemer mimogrede takšnega zahtevka niti ni postavila) so tako vse v sferi tistega, kar je bilo označeno z golo ekonomsko nadejo ali celo hipotetično željo tožnice. Ker niso podani ne uveljavljani ne uradoma upoštevni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo tudi v delu, ki napada zavrnitev zahtevka v točki II. zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški odgovora na pritožbo za pravdo niso bili potrebni in jih zato pritožbeno sodišče tretji toženki ni priznalo (155. člen ZPP).

----------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007), ki se na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008) še uporablja v tem pritožbenem postopku.

(2) Primerjaj Aleš Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 152.

(3) Ibidem.