VSL sodba in sklep I Cpg 14/2008

1.Umik pritožbe ni dovoljen.
2.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
3.Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe 11. skupščine družbe S.K. K. d.d., z dne 12. 10. 2005, pod številkami 1, 2.1, 2.2, 2.3, 3, 5.2 ter 6, z vsebino, razvidno iz izreka izpodbijane sodbe (1. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožečima strankama njune pravdne stroške v znesku 2.913,91 EUR z obrestmi (2. odstavek izreka).

Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeči stranki na pritožbo nista odgovorili.

Tožena stranka je z vlogo z dne 01. 02. 2008 umaknila vloženo pritožbo zoper sodbo.

Umik pritožbe ni dovoljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbo zoper izpodbijano sodbo umaknil A. E., ki je bil imenovan za generalnega direktorja S.K.K. d.d. na prvi seji nadzornega sveta te družbe dne 29. 01. 2008. Umiku pritožbe je priložil sklep nadzornega sveta z dne 29. 01. 2008 in zapisnik skupščine tožene stranke z dne 28. 01. 2008, iz katerega je razvidno, da je skupščina pod točko 2.1 sprejela sklep o razrešitvi dotedanjega nadzornega sveta v sestavi F.G., J. P. in F. K., pod točko 2.2 pa sklep o imenovanju novih članov nadzornega sveta J. P., I. B. in M. S.. Iz zapisnika izhaja tudi, da je predsednik uprave prisotnim delničarjem pojasnil, da sta družbi TP C. d.o.o. in C. d.d. sklicali skupščino na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ng 94/2007 z dne 10. 12. 2007 in da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom, opr. št. St 192/2007 z dne 22. 01. 2008 "ugotovilo, da S.K.K. ni v stečaju". Predsednik uprave je nadalje prisotne delničarje seznanil z objavo preklica skupščine, ki jo je dne 25. 01. 2008 v Uradnem listu RS št. 8/2008 objavil stečajni upravitelj družbe S.K.K. d.d., ki po mnenju predsednika uprave ni imel pooblastil za preklic skupščine. Iz zapisnika je nadalje razvidno, da je predstavnik družbe E. d.o.o. G. F. prisotne seznanil z dopisom stečajnega upravitelja o preklicu 13. skupščine družbe S.K. K. d.d., ki je bil posredovan na Uradni list dne 17. 01. 2008. Tega dne naj bi bili z dopisom o preklicu seznanjeni tudi družbi TP C. d.o.o. in C. d.d.. Navedenih trditev ni prerekal nihče od navzočih na skupščini.

I.K., ki je bil na prvi seji nadzornega sveta dne 29. 01. 2008 razrešen z mesta generalnega direktorja tožene stranke, je dne 06. 03. 2008 sodišču posredoval "obvestilo o zlorabi procesnega instituta umika pravdnih in nepravdnih vlog", v katerem opozarja, da je bila skupščina tožene stranke dne 28. 01. 2008, na kateri so bili sprejeti sklepi o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta in imenovanju novih članov nadzornega sveta, kljub preklicu izvedena. Navaja, da večina delničarjev na skupščino ni prišlo, ker so se zanesli na objavo preklica v Uradnem listu, nadalje, da ga je novi nadzorni svet takoj naslednji dan, 29. 01. 2008 razrešil z mesta direktorja tožene stranke in imenoval novega direktorja. Meni, da ta sklep ni pravno veljaven, ker je sklep o izvolitvi novih članov nadzornega sveta ničen. Zato sodišču predlaga, da umika pritožbe, ki ga je vložil novi direktor, ne upošteva.

Po določbi 2. odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo vse dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Sodišče upošteva umik le, v kolikor ga je vložila oseba, ki je za to imela pravico (smiselna uporaba 1. odst. 343. člena ZPP v zvezi z 80.členom ZPP ).

Pritožbenemu sodišču so zgoraj navedena dejstva, na katera opozarja razrešeni direktor tožene stranke, ki so razvidna tudi iz zapisnika skupščine (tega je predložil novoimenovani direktor tožene stranke), narekovala, da je ugotavljalo, ali je bil novi direktor, ki je vložil umik pritožbe v tej zadevi, pravno veljavno imenovan.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stečajni upravitelj preklical sporno skupščino že pred izdajo sklepa o razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, ko je torej imel za to še vsa pooblastila (1. odstavek 105. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). Zato je preklic pravno veljavno učinkoval, pa čeprav je bil objavljen po izdaji zgoraj navedenega sklepa Višjega sodišča o razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. V primeru preklica skupščine pa je potreben ponoven sklic skupščine v skladu z zakonskimi določbami. Skupščina, ki je bila preklicana, se ne more pravno veljavno opraviti. Sklepi, sprejeti na takšni skupščini so nični na podlagi 1. alineje 359. člena ZGD. Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic (363. člen), torej pravno ne učinkuje. Sklep o izvolitvi (novih) članov nadzornega sveta tožene stranke je torej ničen, v posledici česar ne učinkuje sklep o imenovanju generalnega direktorja tožene stranke, ki ga je ta nadzorni svet sprejel. Tudi z vpisom v register, ki je tudi sicer zgolj deklaratorne narave, ničen sklep ne konvalidira (razen v primeru iz 1. odstavka 360. člena ZGD, za katerega pa v danem primeru ne gre).

Ker je torej umik pritožbe vložila oseba, ki ni bila pravno veljavno imenovana na mesto zakonitega zastopnika tožene stranke, njen umik pritožbe ni dovoljen (2. odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkov 343. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke, vloženo dne 03. 10. 2007, vsebinsko obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik trdi, da ne drži, da je bilo tožečima strankama preprečeno, da bi glasovali o predlogih sklepov, ki se izpodbijajo s to tožbo, češ da skupščinski zapisnik dokazuje, da sta vzporedno izvajali svojo skupščino in o svojih sklepih tudi glasovali. S tem naj bi pravico do glasovanja izvajali, v posledici česar bi po mnenju pritožnika morali s tožbo zahtevati ugotovitev, da je skupščina sprejela tiste sklepe, ki sta jih izglasovala tožnika.

Takšnemu stališču pritožnika ni mogoče pritrditi. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka zahteva, da se razveljavijo v izreku sodbe navedeni sklepi 11. skupščine tožene stranke z dne 12. 10. 2005 namreč ni relevantno, kaj se je dogajalo vzporedno s skupščino, na kateri so bili sprejeti izpodbijani sklepi, temveč, ali se je tožečima strankama dopustilo glasovanje o izpodbijanih sklepih. Iz notarskega zapisnika skupščine pa je jasno razvidno, da se prvotožeči stranki ni dopustilo glasovanje (7. odst. 4. str. zapisnika), njeni glasovi o predlogu sklepa pod prvo točko dnevnega reda pa se niso upoštevali kot veljavni, kar je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Da se prvotožeči stranki ne dopusti glasovati, ji je bilo jasno prezentirano. Zato ni relevantno, ali se je njen zastopnik udeležil glasovanja od druge točke dnevnega reda dalje ali ne. Prvostopno sodišče tako ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker se do navedenega dejstva (ki ni relevantno dejstvo) ni opredelilo.

Stališče pritožnika, da izpodbojne tožbe ni mogoče napovedati šele po tem, ko so sprejeti vsi skupščinski sklepi, temveč takoj po tem, ko je bil izglasovan posamezen sklep in še preden se je začela obravnava naslednje točke dnevnega reda, je zmotno. Po določbi 1. odstavka 366. člena ZGD lahko delničar, ki je bil navzoč na skupščini, izpodbija sklep skupščine samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi. Beseda "takoj" namreč ne pomeni, da je potrebna napoved izpodbijanja takoj po sprejetju sklepa, temveč da je potrebna napoved takoj, na istem sklicu skupščine. Napoved je možna tudi na koncu skupščine ali ob obravnavi druge točke. Delničar lahko izpodbija tudi vse sklepe skupščine, tako da napove izpodbojno tožbo za vse sklepe, ki jih je skupščina na tej seji sprejela (tako Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, 2. knjiga, str. 207).

Načelno je potrebno pritrditi pritožniku, da mora biti zastopanje družbe v skladu z namenom delovanja družbe in da glasovanja na skupščini kapitalsko povezane družbe ni mogoče enačiti z vodenjem poslov družbe. Slednje poudarja tudi prvostopno sodišče, ko obrazlaga 23. točko družbene pogodbe tožene stranke. Ni pa pritožniku mogoče pritrditi, ko pravi, da zastopanje zakonitega zastopnika družbe napram tretjim ni neomejeno. Zakon kot edino omejitev pooblastil zakonitega zastopnika, ki učinkuje tudi napram tretjim, ureja institut skupnega zastopanja. Vsakršna drugačna omejitev učinkuje le v notranjih razmerjih med družbeniki. Pritožbeno sodišče tako v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da zakoniti zastopnik zastopa družbo navzven neomejeno ter da statutarne omejitve zastopanja nimajo pravnega učinka napram tretjim. Le tako se zagotavlja načelo varnosti pravnega prometa.

Prvostopno sodišče je tako pravilno zaključilo, da je tožena stranka neutemeljeno pogojevala glasovanje prvotožeče stranke na skupščini tožene stranke s predložitvijo pooblastila njene skupščine za glasovanje. Dejstvo, da je preprečila zakonitemu zastopniku prvotožeče stranke glasovanje na skupščini, ob dejstvu, da je prvotožeča stranka 80,3 % delničar tožene stranke in bi razpolagala z več kot 84,1 % prijavljenih in navzočih delnic na skupščini in dejstvu, da je tudi podala nasprotne predloge, nedvomno je imelo relevanten vpliv na izid glasovanja, kar predstavlja relevantno napako pri izvedbi skupščine, ki je vplivala na veljavnost vseh njenih sklepov, v posledici česar so ti izpodbojni (2. točka 1. odst. 364. člena ZGD). Na odločitev o izpodbojnosti sklepov, ki so predmet tožbenega zahtevka pa ne vpliva dejstvo, da ni bil izpodbijan tudi sklep skupščine o pokrivanju izgube.

Delovna telesa skupščine sicer res lahko imenuje uprava, kot to trdi pritožnik. Ne trdi pa, da je bilo tako tudi določeno bodisi v statutu družbe ali v poslovniku skupščine. In ker ni izključeno, da je izvolitev delovnih teles prepuščena skupščini, tožeča stranka pa trdi, da je nameravala podati nasprotne predloge, je tudi ta sklep, glede na gornje ugotovitve o onemogočanju glasovanja prvotožeči stranki, izpodbojen.

Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s pritožnikom, da sklepa, ki ugotavlja bilančno izgubo, ni mogoče izpodbijati, niti se ne more strinjati z njegovo trditvijo, da naj bi šlo za dejstvo, ki ne vpliva na položaj delničarja. Ni pa predstavitev argumentov izpodbijanja na skupščini predpostavka izpodbijanja, kot to meni pritožnik.

Prvostopno sodišče je torej pravilno materialnopravno odločilo, da je podan razlog za izpodbijanje sklepov, ki so predmet tožbenega zahtevka, po 2. točki 1. odstavka 364. člena ZGD, vsled česar je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

Prvostopno sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP.