VSL sklep Cpg 166/93

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba za znesek 3.259,30 din s pripadki umaknjena in je sklenilo, da je postopek končan. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki 112,70 SIT pravdnih stroškov.

Proti sklepu je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo v kateri navaja, da se naroka dne 11.11.1992 ni udeležila, ker je z vlogo dne 30.10.1992 sporočila, da se strinja z ugovorom tožene stranke.

Nadalje zatrjuje, da iz celotnega postopka ni razvidno, da je izvršilni sklep ostal v veljavi glede zneska 23.967,70 din. Takega sklepa sodišče nikoli ni izdalo in ga tudi tožeči stranki ni dostavilo. V izpodbijanem sklepu pa o tem ni odločilo, zato je obrazložitev v nasprotju z izrekom, kar predstavlja kršitev določb pravdnega postopka. Tožeči stranki pa je tudi onemogočeno, da bi za neugovarjani del zahtevala izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Res je, da je tožeča stranka z vlogo z dne 2.11.1992, prispelo na sodišče prve stopnje dne 5.11.1992, torej pred glavno obravnavo dne 11.11.1992, skrčila - umaknila tožbeni zahtevek za ugovarjani znesek 3.259,30 din s pp. Sodišče prve stopnje bi zato svojo odločitev moralo opreti na določilo 193. čl. ZPP in ne na določilo 1. odst.

465čl. ZPP, toda zaradi tega je odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna. V izpodbijanem sklepu pa tudi ni nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, kot to zatrjuje tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi le navedlo, da je bilo o neugovarjanem delu, torej o znesku 23.967,70 din odločena s sklepom istega sodišča.

V izpodbijanem sklepu zato sodišče prve stopnje ni imelo o tem znesku več kaj odločati. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne drži pritožbena trditev, da sklepa z dne 16.8.1990 tožeča stranka ni sprejela. Iz povratnice v spisu je razvidno, da je ta sklep tožeča stranka sprejela dne 22.10.1990. Tako ne drži pritožbena trditev, da sodišče ni odločilo o tem v kolikšnem delu ostane sklep o izvršbi v veljavi in da tega sklepa tožeča stranka ni dobila. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je iz spisovnega gradiva razvidno, da je bil sklep z dne 16.8.1990 tudi dostavljen v izvršitev SDK in sicer dne 11.12.1990. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).