VSK sklep II Ip 1003/2007

Pritožbi dolžnice L.B. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.
Predlog upnika za odmero nagrade za odgovor na pritožbo se zavrne.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo dolžnice L.B. z dne 5.2.2007 kot prepozno zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da je to vlogo obravnavalo kot ugovor dolžnice po izteku roka, ker pa bi lahko dolžnica vse okoliščine, navedene v tej vlogi, uveljavljala že prej, jo je na podlagi 2. odst. 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zavrglo.

Zoper to odločitev se pritožuje dolžnica, ki v svoji pritožbi smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da stališče sodišča prve stopnje, ki je njeno vlogo opredelilo kot ugovor po izteku roka ni pravilno. To pa zato, ker ji sklep z dne 11.1.2002 sploh ni bil vročen. Vlogo, ki jo je sodišču poslala dne 5.2.2007, bi to moralo obravnavati kot pravočasno vložen ugovor zoper izdan sklep o izvršbi. Tudi sklep z dne 11.1.2002 ji na naslov V. ni mogel biti osebno vročen, saj v tistem času na tem naslovu ni več živela.

Pritožba dolžnice je utemeljena.

Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru izvršba najprej vodila zoper dolžnika družbo M. d.o.o., zoper katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. Ig. Po pravnomočnosti tega sklepa je bil prvotni dolžnik družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odst. 35. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Sklep o izbrisu je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 85 dne 29.10.2001. Po upnikovem predlogu pa je sodišče prve stopnje dne 10.1.2002 pod opr. št. Ig izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka z družbeniki izbrisane gospodarske družbe L. in A.B. Da je bila ta sklep (o nadaljevanju postopka) L.B. vročen dne 17.1.2002 je razvidno iz vročilnice. Iz vročilnice pa ne izhaja, da bi bil hkrati s sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka z družbeniki, pritožnici L.B. vročen tudi sklep o izvršbi zoper prvotnega dolžnika z dne 11.8.2000. Tudi sicer iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi ji bil kdajkoli ta sklep vročen.

Po 4. odst. 24. čl. ZIZ se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje z novim dolžnikom, ki pa jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že leta 2003 sprejelo načelno pravno mnenje (Pravna mnenja št. I/2003), da se v primeru, ko upnik predlaga nadaljevanje izvršbe proti družbeniku, vloga izbrisanega družbenika, v kateri zatrjuje, da obveznost ni prešla nanj, obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12 .tč. prvega odst. 55.čl. ZIZ, vložen po izteku roka. 56. čl. ZIZ pa omogoča podajo takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka, in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe. Že zato stališče sodišča prve stopnje, da bi morala te okoliščine (vlogo pasivne družbenice) pritožnica uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan dne 10.01.2002 ni pravilno. Da to stališče ni sprejemljivo pa izhaja tudi iz tega, da dolžnica ob prejemu sklepa o nadaljevanju izvršbe dne 17.1.2002 tega dejstva sploh ni mogla uveljavljati, saj je Ustavno sodišče RS šele s sklepom U-I-135/00 z dne 9.10.2002 razveljavilo 6.odst. 580.čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27.čl. ZFPPod, kolikor se nanašajo na družbenike, ki niso imeli vpliva na poslovanje izbrisane družbe (pasivni družbeniki). Tak ugovor bi lahko dolžnica podala šele po izdaji te odločbe.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-351/04 z dne 20.10.2005 navedlo, da mora sodišče prve stopnje (v takem primeru) novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji. Da pa mu je to omogočeno, mu mora sodišče prve stopnje skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika, s pravnim poukom, da lahko v osmih dneh vloži ugovor, s katerim pa lahko v primeru, ko je sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo že postal pravnomočen, uveljavlja le ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ. V posledica te odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bil noveliran ZIZ (Ur. l. RS, št. 17/2006) in uveden 65.a čl. Ker je že pojasnjeno, da v spisu ni izkazano, da bi bil pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika pritožnici vročen, tudi upoštevaje določbe 65 a. čl. ZIZ pritožničine vloge ni bilo mogoče zavreči.

Ker sodišče prve stopnje, pri svoji odločitvi ni upoštevalo zgoraj navedenih stališč in novelirane zakonske ureditve, je po ugotovitvah pritožbenega sodišča, z zavrženjem dolžničinega ugovora kot prepoznega, tej odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi česar je moralo pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo vlogo pritožnice vsebinsko obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi in v primeru, če bo ugotovilo, da je pritožnici dejansko že pred izbrisom prvotnega dolžnika iz sodnega registra prenehal status družbenika, to ustrezno tudi oceniti.