VSM sodba I Cp 1210/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, enako tožena stranka njej nastale stroške v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Z napadeno sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo odškodnine v breme toženke, za utrpelo nepremoženjsko škodo v znesku 4.757,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2005 do plačila ter naložilo tožnici v plačilo na 882,34 EUR s pripadki odmerjene pravdne stroške tožene stranke ter na 716,04 EUR nastale stroške postopka v korist stranskega intervenienta na pasivni strani.

V sodbenih razlogih je pojasnilo, da v zadevi ni podana krivdna niti objektivna odgovornost toženke za vtoževano škodo zaradi doživete neprijetne alergijske reakcije tožnice (po cca. 15 urah nanosa barve na lasišču in po 13 dneh še po koži celega telesa) v posledici barvanja las z barvo Schwarzkopf Poly XXL, ki jo uvaža tožena stranka. Ni sledilo zatrjevanjem tožeče stranke, da predstavlja ta barva povečano nevarnost za zdravje uporabnika. Izvedenec kemijske stroke D.D. je ugotovil, da so v tej barvi enake sestavine kot so označene na njeni embalaži. Nato pa je prvo sodišče tudi na podlagi ugotovitev izvedenke medicinske stroke iz specifičnega področja dermatologije dr. I.P. ocenilo, da sicer predstavljajo sestavine te barve določen potencial alergenih snovi, ki lahko škodijo zdravju določene rizične populacije uporabnikov, kolikor jih ti uporabljajo v nasprotju z navodili označenimi na embalaži. Zato predstavlja ta barva za lase zgolj običajno nevarnost, ki ni razlog za objektivno odgovornost. Zavrnilo je tudi zatrjevano krivdno odgovornost toženke, ki bi naj bila po trditvah tožeče stranke v tem, da na embalaži barve za lase, niso bila natisnjena ustrezna navodila za njeno uporabo v smislu zaščite zdravja uporabnika. Razumeti je iz prvostopnih razlogov, ki slonijo na ugotovitvah izvedenskega mnenja dermatologinje in izjave tožnice kot stranke (da je sledilo barvanje las že pol ure po vzorčnem nanosu barve), da je prišlo do zatrjevane škode izključno zaradi okoliščin na strani tožnice, tako v obsegu kožnih sprememb na glavi kot tudi kasneje po celem telesu. Tožnica je bila alergijski bolnik in je bila njena koža tudi zaradi večih predhodnih barvanj las, specifično senzibilizirana po koži vsega telesa, čeprav v času barvanja las, na koži ni bilo ničesar vidnega. Ob tedanjem ponovnem stiku z barvo za lase tudi zaradi tožničine genske predispozicije in atopske konstrukcije (ti ljudje so izpostavljeni večim potencialnim alergenom, zato lahko pogosteje razvijejo alergijski kontaktni dermatitis - AKD), je prišlo do ugodnih okoliščin za razvoj alergijske reakcije po koži celega telesa. Po takratnem barvanju las je nastala t.im. faza alergijske reakcije po koži telesa, ki ni nastala samo zaradi tega barvanja. V kolikor bi tožnica izvedla alergološki test v skladu z navodili na embalaži barve za lase, bi se v 48 urah pojavila alergijska reakcija v minimalnem obsegu in tožnica obravnavane škode ne bi utrpela. Navodila na embalaži so zapisana predvsem za take rizične uporabnike kot je tožnica, to je, da bi substance v izdelku utegnile zaradi specifičnih in individualnih lastnosti uporabnika, le-temu povzročiti zdravstvene težave.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo oz. podrejeno razveljavitev le-te. Vztraja pri zatrjevani objektivni in krivdni obliki odgovornosti toženke. Procesno kršitev vidi v pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, ti pa, da so tudi v nasprotju z vsebino izvedenskega mnenja dermatološke stroke.

Tožena stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo, zavrnitev le-te.

Pritožba ni utemeljena.

Ni slediti pritožbeni graji o na prvi stopnji storjeni procesni kršitvi, niti le-te ni pokazal obvezni pritožbeni preizkus zadeve po določilih člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP.

Na prvi stopnji je natančno pojasnjeno vso pomembno dejansko stanje in je na njegovi podlagi sprejeta prvostopna sodba s pravilno uporabo materialnega prava. Ob povzemanju pravilnih in argumentiranih prvostopnih razlogov je k njim in izrecnim pritožbenim navedbam še povedati:

Ustrezni so prvostopni zaključki o neobstoju krivdne oblike odškodninske odgovornosti toženke. V dani zadevi ni izkazan osnovni pogoj krivdne oblike odškodninske odgovornosti, to je element protipravnosti v ravnanju toženke. Pravilna in smiselna je prvostopna ocena, da v zadevi le-ta ni izkazan. Po strankinih zatrjevanjih bi ta naj bil v neustreznih navodilih toženke na embalaži za uporabo barve za lase, ker tam ni predvidena uporaba barve šele 72 ur po testnem nanosu, kot bi po mnenju tožnice to bilo pravilno, temveč že po 48 urah. Taka trditev v zadevi ni pomembna glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju dermatologinje, da se pokaže pri povprečni populaciji zdravih uporabnikov barve za lase alergena reakcija v 24 -48 urah. Zato so navodila toženke na embalaži barve za lase bila ustrezna. Naprej še ugotavlja, da v kolikor je po navodilih toženke na embalaži barve za lase korektno opravljen test, je možnost nastopa alergijske reakcije le pri redkih osebah, ki fazo reakcije razvijejo kasneje, to je po štirih do sedmih dneh in za kar ne gre v tožničinem primeru, saj se je pri njej pokazala alergična reakcija na lasišču že cca. 15 ur po barvanju. Ob tožničini izpovedbi, da si je barvala lase že pol ure po opravljenem testu, je na dlani, da bi ob upoštevanju pravilnih toženkinih navodil o načinu opravljanja testa pred barvanjem las, pri tožnici izostala vsa obravnavana škoda v zvezi s kožno reakcijo na lasišču, kakor tudi ocenjuje vsebina izvedenskega mnenja dermatologinje. Glede nadaljnje škode nastale tožnici v zvezi s kožnimi spremembami na telesu šele 13 - 14 dni po barvanju je prav tako pritrditi prvostopnim zaključkom, da tožnica zanjo ni dokazala krivdne oblike toženkine odgovornosti, v kolikor bi naj bila ta posledica barvanja las, sklicujoč se glede tega vprašanja na iste razloge. Pri tem je še izpostaviti ugotovitve izvedenskega mnenja dermatologinje, da kožne spremembe na tožničinem telesu niso mogle nastati izključno zaradi zadnjega nanosa barve za lase, če so pogojene z alergijskim kontaktnim dermatitisom - AKD. In če je šlo pri tožnici v zvezi s spremembo na koži telesa za posledice sistemskega hematogenega AKD, so nastale kožne spremembe neodvisno od kontakta z barvo za lase.

Pa tudi v zadevi ni mogoče govoriti o obstoju objektivne oblike odgovornosti, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. K tej vrsti pritožbene graje je še odgovoriti, da ni potrebe po razglabljanju v kolikih odstotkih se razhajajo na embalaži količinsko označene posamične sestavine barve za lase od dejanskih. Pomembno je nesporno dejstvo, da je barva za lase pri ljudeh načeloma varna za zdravje, v kolikor se uporablja na predpisan način. Splošno je namreč znano, da velja taka ugotovitev tudi za vrsto hrane, zdravil, kozmetičnih sredstev in raznih predmetov, ki jih použijejo oz. uporabljajo ljudje v vsakdanjem življenju. Zato ne vzdrži zgolj pavšalna trditev tožeče stranke, da je barva za lase zdravju nevarna zgolj zaradi določene možnosti povzročanja alergij.

Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 353 ZPP.

O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP. Tožena stranka pa s pritožbenim odgovorom ni odločilno prispevala k rešitvi zadeve, zato nosi te vrste stroškov sama (člen 155 ZPP v zvezi s členom 165/I ZPP).