VSC sklep Cpg 574/2006

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

S sklepom opr. št. II Pg 425/2005 z dne 16.6.2006 se je Okrožno sodišče v Celju izreklo za nepristojno za reševanje tega gospodarskega spora in tožbo zavrglo.

Tožeča stranka je proti sklepu sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložiti pritožbe navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, kot tožbe ni predhodno preizkusilo s potrebno skrbnostjo in je v posledici takšne premajhne skrbnosti nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V predmetni pravdi je sporno plačilo na podlagi računa št. ... z dne 7.10.2004. Spor se v tej pravdi nanaša na plačilo računa in ne na spor zaradi vsebine pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju, ki jo je dogovorila tožeča stranka s toženo stranko dne 30.6.2004 in se je zato sodišče prve stopnje zmotno izreklo za stvarno in krajevno nepristojno. Če bi veljalo stališče prvostopenjskega sodišča, potem bi bila tožeča stranka povsem onemogočena. Tožeča stranka namreč ne razpolaga z verodostojnimi listinami, na podlagi katerih bi lahko vložila izvršilni predlog pred pristojnim slovenskim sodiščem. Izvršbe zoper toženo stranko, ki je gospodarska družba s sedežem na območju naslovnega sodišča pa ni mogoče voditi brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je naložena terjatev v plačilo toženi stranki. Sporazum o krajevni pristojnosti se lahko nanaša samo na spor, ki je v zvezi z določbami pogodbe, ne more pa se nanašati na vprašanje plačila računa št. ... z dne 7.10.2004. Sodišče Republike Hrvaške je pristojno v vseh sporih, ki izvirajo iz pogodbe z dne 30.6.2004 o sami vsebini pogodbe, o načinu izpolnitve, o vsebini poslov, ki jih je potrebno opraviti ipd. V primeru plačila računa, to je izstavljene fakture, pa je pristojno sodišče po kraju toženca. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da gre v obravnavanem sporu v skladu z določbo I. odst. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) za spor z mednarodnim elementom. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala pristojnost sodišča Republike Slovenije z navedbo, da sta pravdni stranki dne 30.6.2004 sklenili pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, v kateri sta izrecno dogovorili, da je v primeru spora pristojno za reševanje sodišče v Z. v Republiki Hrvaški. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki v 8. čl. cit. pogodbe v primeru spora dogovorili pristojno sodišče v Z. Republika Hrvaška. Pravilno je ugotovilo, da v predmetnem sporu izključna pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji ni podana ter da je sporazum o pristojnosti v skladu z določilom I. odst. 52. čl. ZMZPP. Pritožba tega zaključka sodišča prve stopnje ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija nadaljnjih razlogov, temelječih na določbah ZMZPP in na dol. pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS, št. 10-13 – 1994) s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev. Pritožbenim trditvam, da se sporazum o krajevni pristojnosti med pravdnima strankama lahko nanaša samo na spor, ki je v zvezi z določbami pogodbe, da pa se ta ne nanaša na vprašanje plačila vtoževanega računa, ni mogoče slediti. Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju, sklenjena med pravdnima strankama dne 30.6.2004, vsebuje določbe o tem, katere storitve bo tožeča stranka opravljala za toženo stranko kot naročnika. V 4. čl. so določbe o ceni opravljenih storitev, vendar cena ni definirana. Ker sta pravdni stranki v 8. čl. dogovorili, da bosta morebitne spore v zvezi s pogodbo v primeru, da jih ne rešita sporazumno, reševali pri pristojnem sodišču v Z., je razumeti, da sta dogovorili pristojnost sodišča v Z. v R Hrvaški tudi za spore v zvezi s plačilom opravljenih storitev. Sodišče prve stopnje je tako dejansko stanje pravilno ugotovilo. Pritožba mu zato neutemeljeno očita, da tožbe ni preizkusilo s potrebno skrbnostjo, zaradi česar naj bi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tožeči stranki vročen odgovor na tožbo z ugovorom nepristojnosti, vendar se tožeča stranka o teh navedbah tožene stranke ni izjavila.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

Pritožba iz v njej uveljavljenih pritožbenih razlogov ni utemeljena in ker tudi ni podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 365/II v zvezi s čl. 366 ZPP).