VSC sklep II Ip 275/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo vlogo upnika z dne 30. 1. 2008, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 8. 11. 2005, opr. št. Ig 646/2005 in zavrglo predlog za izvršbo (pravilno: ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo vsa morebiti že opravljena izvršilna dejanja).

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V njej je navedel, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pretrganja zastaranja v primerih nadaljevanja izvršbe zoper družbenike izbrisanih družb, saj zastaranje v skladu z odločbami Ustavnega sodišča RS ni teklo od 21. 4. 2007 do 14. 1. 2008. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in nadaljuje z izvršilnim postopkom.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v II. odstavku 425. člena določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev (oziroma smiselno enako družbenikov), ki so dali izjavo iz I. odstavka 425. člena ZGD-1, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Navedeni rok je prekluzivne narave (ne gre za zastaralni rok, kot napačno meni pritožnik), kar pomeni, da po preteku tega roka upniki izgubijo pravico uveljavljati terjatve do družbenikov izbrisanih družb.

Tudi pritožnikovo sklicevanje na odločitve, ki jih je sprejelo Ustavno sodišče RS je neutemeljeno. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 21. 6. 2007, št. U-I-117/07-19, je namreč jasno razvidno, da zastaranje terjatev ne teče le v tistih primerih, ko gre za gospodarske družbe, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod-B). Le-ta je začel veljati 7. 4. 2007, dolžnik pa je bil iz sodnega registra izbrisan dne 26. 4. 2006, torej pred uveljavitvijo ZFPPod-B, zato se način izvršitve, kot ga je v navedeni odločbi določilo Ustavno sodišče RS, ne nanaša na konkreten primer.

Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik v enem letu po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra (kot to določa 425. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1, v zvezi s 27. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ZFPPod) ni predlagal nadaljevanja izvršbe zoper njegove pravne naslednike oz. družbenike, je pravilen. Objava izbrisa dolžnika je bila v Uradnem listu RS dne 9. 5. 2006, upnik pa je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike oz. družbenike izbrisanega dolžnika vložil šele dne 30. 1. 2008 (list. št. ... spisa), kar pomeni po preteku zakonsko določenega enoletnega roka. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo prepozen predlog upnika.

Ker pa upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja tega izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je prišlo do procesne situacije, ko na strani dolžnika ni osebe, ki bi lahko bila stranka tega izvršilnega postopka, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti. Zoper neobstoječega dolžnika pa izvršilni postopek ne more teči, saj mora sodišče prve stopnje ves čas postopka na to procesno predpostavko paziti po uradni dolžnosti (76. in 81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilnejša odločitev bi v obravnavanem primeru bila, da bi sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo vsa morebiti že opravljena izvršilna dejanja (ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ), vendar pa bi tudi s takšno odločitvijo prišli do enakega zaključka, to je končanja tega izvršilnega postopka, zato sodišče druge stopnje izreka izpodbijanega sklepa ni spreminjalo.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zato sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker ti niso bili priglašeni.