VSC sklep I Ip 260/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da vrednost nepremičnine, in sicer stanovanja št. ... v stanovanjski hiši C. V. o. ..., Š. znaša 68.310,00 EUR.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Poudaril je, da v postopku obveščanja o cenitvi ni bil upoštevan predvideni 15-dnevni rok prevzema obvestila cenilca o cenitvi, da bi lahko bil prisoten. Obvestilo je bilo oddano na pošto dne 21.3.2007, skupni ogled za cenitev pa je bil v vabilu razpisan za dan 27.3.2007, pošiljko pa je dolžnik prevzel po tem datumu, v okviru predvidenega datuma za prevzem. Dolžnik se tudi ne strinja s ceno 900,00 EUR po m2 in ocenjeno vrednostjo po cenitvi, saj je dejstvo, da znaša tržna cena za takšno stanovanje na tej lokaciji od 1.100,00 EUR do 1.200,00 EUR po kvadratnem metru. Dolžnik meni, da upnik tudi ne postopa korektno, saj pooblaščenki ni sporočal vsa plačila dolžnika, ki jih je prejel še v letu 2002 in 2003, za kar ni bila podana utesnitev in so s tem nastali dodatni stroški v postopku, ki niso potrebni, saj je bil dolg po prepričanju dolžnika že poravnan.

Pritožba je bila posredovana upnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje vročalo izvedeniško mnenje izvedenca ing. I. G. obema strankama in ju hkrati opozorilo, da lahko v roku 8-dni od prejema izvedeniškega mnenja podata pripombe, v nasprotnem primeru bo sodišče izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Ker teh v danem roku ni bilo, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo izpodbijani sklep s katerim je ugotovilo tržno vrednost dolžnikove nepremičnine.

Ob takem dejanskem stanju so po presoji pritožbenega sodišča pritožbene navedbe nova dejstva, kar pa glede na določilo I. odst. 337. čl. ZPP v zv. z 15. čl. ZIZ, v postopku izvršbe ni dovoljeno. Svoje morebitno nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo je bil dolžnik dolžan izraziti v obliki pripomb na izvedeniško mnenje, ki mu ga je sodišče prve stopnje posredovalo. Tega ni storil, z ničemer pa tudi ni izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Dolžnikove pavšalne navedbe o poplačilu dolga tudi ni šteti kot ugovor po izteku roka ( čl. 56 ZIZ), saj teh navedb dolžnik ni podkrepil z dokazili, kar bi v skladu z določbo II. odst. 53. čl. ZIZ moral.

Pritožnik ni priglasil stroškov vložene pritožbe, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.