VSC sklep I Ip 936/2007

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Udeleženec M. K. sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.1.2007 odločilo, da se predmetni izvršilni postopek ustavi.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je iz vseh pritožbenih razlogov iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ pritožil upnik ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje zmotno ustavilo izvršilni postopek, ker je zmotno menilo, da v tem postopku ni več dolžnika. Po izvršilnem naslovu je bila dolžnica dolžna v 8 dneh vzpostaviti v prvotno stanje dovozno pot na parc. št. ... k.o. B., sicer sme to po poteku tega roka storiti na stroške in nevarnost dolžnice upnik. Po pozivu sodišča, da mora sporočiti sedanjega lastnika zemljišča, ker je dolžnica tekom izvršilnega postopka dne 22.9.2002 umrla, je upnik sodišču sporočil zahtevano. Predlagal je nadaljevanje izvršbe zoper M. K., to je sedanjega lastnika nepremičnine parc. št. ... k.o. B. Predlagal je tudi vpogled v spis I P 116/96 Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju, kjer se nahaja darilna pogodba zato nepremičnino med dolžnico S. A. in M. K. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je upnik predlagal izpolnitev nadomestnega ravnanja in položitev zneska 1,000.000,00 SIT za pokritje stroškov, torej tudi zaradi izterjavi denarne terjatve, zato pa bi moralo sodišče dediče dolžnice pozvati, da prevzamejo postopek, saj je dolžnica upniku dolgovala plačilo tega zneska. Zaradi spremembe lastnine nepremičnine je po vložitvi predloga za izvršbo prišlo tudi do spremembe dolžnika, saj je z darilno pogodbo terjatev prešla na M. K., to pa je upnik tudi izkazal. Zato sodišče zmotno ugotavlja, da ni podlage za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom M. K.

Udeleženec M. K. je na pritožbo upnika odgovoril, da je ta neutemeljena ter predlagal njeno zavrnitev. V zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo pa je zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka sprejelo na podlagi ugotovitve, da je dolžnica A. S. tekom izvršilnega postopka umrla, dolžnici v tem izvršilnem postopku naložene obveznosti pa so takšne, da so zavezovale le dolžnico in so zato s smrtjo dolžnice prenehale. Ker s smrtjo dolžnice njene obveznosti niso prešle na njene dediče (čeprav je te sodišče sicer ugotovilo), je sodišče zaključilo, da v tem postopku ni več dolžnika in je zato zaradi nastopa takšne ovire izvršilni postopek ustavilo. Sodišče prve stopnje je sicer tudi ugotovilo, da upnik s tem, ko je izkazal, da je postal lastnik nepremičnine, na kateri je bila dolžnica dolžna opraviti določena dejanja, M. K., upnik ni izkazal, da je upnikova terjatev prešla na novega lastnika te nepremičnine.

Kot je razvidno iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 20.10.1998 in sklepov z dne 13.11.2000 in 10.1.2002, s katerima je bilo odločeno o ugovoru dolžnice, je v predmetnem postopku bila zaradi izpolnitve nadomestnih dejanj dovoljena izvršba, s katero je bilo dolžnici A. S. naloženo, da v roku 3 dni po izdaji sklepa o izvršbi vzpostavi dovozno pot na zemljišču parc. št. ... k.o. B. v prejšnje stanje tako, da jo na konkretno določenih delih ponovno zbuldožerira in utrdi, na drugem določno opredeljenem delu pa odstrani navoženo zemljo, če pa teh dejanj v danem 3 – dnevnem roku ne bo opravila, se za opravo teh dejanj pooblasti upnika, da ta najame izvajalca in ta dejanja opravi, dolžnici pa je bilo v tem primeru naloženo, da v roku treh dni založi znesek 1,000.000,00 SIT za stroške, ki bodo nastale s takšno opravo dejanj upniku, o dejanskih stroških, ki jih bo imel upnik, pa odločeno kasneje s posebnim sklepom. Zaradi plačila stroškov nadomestne izvršitve obveznosti, izvršilnih stroškov upnika, odmerjenih s sklepom o dovolitvi izvršbe na znesek 31.317,00 SIT in nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, je sodišče dovolilo izvršbo na pokojnino dolžnice in podredno na nepremičnine dolžnice vl. št. ... k.o. B. Odločitev o takšni dovolitvi izvršbe je postala pravnomočna 10.1.2002. Zaradi narave dolžničine iz izvršilnega naslova izhajajoče obveznosti, ki je takšna, da jo lahko opravi tudi kdo drug, je tako bila dovoljena izvršba na način, kot tega za takšne obveznosti določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v I., II. in III. odst. 225. čl., pri čemer pa je 3 – dnevni rok dolžnici za prostovoljno opravo naloženih jih nadomestnih dejanj potekel že dosti pred dolžničino smrtjo 22.9.2002. Utemeljene so tako pritožbene trditve pritožnika, da je ob dolžničini smrti 22.9.2002 izvršba tekla zaradi izterjave dolžnici naloženega predjema za stroške v zvezi z opravo nadomestnih dejanj v znesku 1,000.000,00 SIT, pa tudi že odmerjenih izvršilnih stroškov upnika, saj ni v spisu nobenih drugih dejstev in okoliščin, ki bi kazale, da je takšna obveznost dolžnice do takrat prenehala. Takšna obveznost dolžnice pa ni obveznost, ki je nastala glede na osebne lastnosti oz. osebne sposobnosti dolžnice in ki bi s smrtjo dolžnice prenehala (čl. 359 ZOR oz. enako čl. 334 OZ). Ker pa po določbi čl. 132 Zakona o dedovanju s trenutkom pokojnikove smrti pokojnikovo (aktivno in pasivno) premoženje, torej tudi podedljive obveznosti pokojnika, preidejo na njegove dediče, je tudi ta obveznost prešla na dolžničine dediče. Zato pa je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi dolžničine smrti zaradi materialnopravno zmotne presoje narave dolžničine obveznosti v tem izvršilnem postopku materialno pravno zmotno zaključilo, da obstaja ovira v izvršilnem postopku, ki je ni mogoče odpraviti ter je tako posledično zmotno s pritožbeno izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek. Utemeljeni pritožbi upnika je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ), v katerem bo sodišče moralo ravnati v skladu z določbo čl. 37/I ZIZ.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane odločitve sicer pravilno razlogovalo, da upnik z zatrjevanjem, da je nov zemljiškoknjižni lastnik parc. št. ... k.o. B. M. K., to pa na podlagi darilne pogodbe z dolžnico, ni uspel izkazati prenosa upnikove terjatve (oz. prehoda dolžničine obveznosti, izpolnitev katere se uveljavlja v tem izvršilnem postopku) na le-tega, saj samo iz samega dejstva daritve nepremičnine ne izhaja prenos darovalčevih drugih obveznosti na tretjega (to je v tem primeru M. K.), glede na brezplačno naravo daritve pa bi bilo to tudi v nasprotju z zatrjevano pravno podlago prenosa nepremičnine tretjemu. Vendar pa sodišče prve stopnje o takšnem predlogu upnika zaradi zmotnosti presoje o podanosti pogojev za ustavitev izvršbe ni odločilo. Zato bo to moralo storiti v nadaljevanju postopka (v kolikor upnik takšnega predloga ne bo umaknil).

Navedbe udeleženca M. K. v odgovoru na pritožbo niso z ničemer doprinesle k odločitvi o pritožbi upnika. Zato je glede priglašenih pritožbenih stroškov tega udeleženca v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče odločilo, da jih ta nosi sam.