VSL sklep I Ip 492/2008

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo. Tako je sklenilo, ker je ugotovilo, da je iztekel rok, v katerem je lahko upnik na podlagi drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki je veljal v času prenehanja družbe, predlagal izvršbo zoper dolžnico. S sklepom opr. št. Ig 2000/04170 z dne 6.1.2004 (iz navedene zadeve izvira izvršilni naslov, ki je podlaga za predlog za izvršbo v tem postopku) pa je sodišče zgolj nadaljevalo postopek zoper pravnega naslednika dolžnika. Obrazložilo je, da je navedeni izvršilni postopek končan 4.5.2006 s pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premične stvari, vodenje (in končanje) postopka Ig 2000/04170 z dne 6.1.2004 pa na predmetno zadevo nima učinka, ker se za rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD ne uporablja določba petega odstavka 369. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodišče s tem, ko je ugodilo predlogu za nadaljevanje izvršbe in je sklep o dovolitvi postal pravnomočen (v zadevi opr. št. Ig 2000/04170), ugotovilo tudi pravno nasledstvo dolžnice do družbe S. d.o.o. in je upnik zoper njo pridobil izvršilni naslov, za katerega pa velja zastaralni rok 10 let. Prehod obveznosti na družbenika je bil že ugotovljen in upnik ni izgubil pravice ponovno terjati plačilo terjatve od pravnega naslednika.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je enoletni rok, določen v drugem odstavku 394. člena ZGD, materialni prekluzivni rok, z iztekom katerega terjatev upnika preneha. Navedeni rok teče od objave izbrisa družbe iz registra. V obravnavanem primeru se zastavlja vprašanje, ali je terjatev upnika do družbenice prvotnega dolžnika S. d.o.o., ki je bila 5. 11. 2003 iz sodnega registra izbrisana, ugasnila zaradi izteka enoletnega prekluzivnega roka.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na podatke v spisu opr. št. Ig 2000/04170 z dne 6.1.2004, je tudi višje sodišče pregledalo in ob odločanju upoštevalo listine iz tega spisa. Terjatev zoper prvotnega dolžnika je bila ugotovljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi opr. št. Ig 2000/04170 z dne 22. 5. 2000, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine – menice. V izvršilnem postopku, ki je tekel pod opr. št. Ig 2000/04170, je upnik v roku enega leta od objave izbrisa družbe iz sodnega registra predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenico M. Š., sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 6.1.2004 je postal 6.2.2004 pravnomočen, pri čemer nova dolžnica, ki ji je bil sklep osebno vročen, ni vložila niti pritožbe niti ugovora. Res je bil sicer prvotni izvršilni postopek pravnomočno končan z ustavitvijo izvršbe s sklepom z dne 20.4.2006, pravnomočnim 4.5.2006, vendar pa po mnenju višjega sodišča to ne pomeni, da je hkrati z ustavitvijo prvega izvršilnega postopka ugasnila tudi terjatev upnika do družbenice zaradi izteka enoletnega roka od objave izbrisa družbe iz registra. Ob upoštevanju, da je namen določitve kratkega roka za uveljavljanje terjatve do družbenikov gospodarske družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, predvsem rešiti delničarje negotovosti, ali bo upnik terjatve zoper njih uveljavil ali ne (tako dr. Š. I., Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GVZ Založba, Ljubljana 2007, stran 805), je po mnenju tega sodišča upnik pravočasno uveljavljal svojo terjatev zoper družbenico že s tem, ko jo je uveljavljal v prejšnjem izvršilnem postopku. Res je sodišče s sklepom z dne 6.1.2004 v zadevi Ig 2000/04170 zgolj nadaljevalo postopek zoper pravnega naslednika dolžnika iz sklepa o izvršbi, vendar pa predlaganje nadaljevanja izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe pomeni uveljavljanje terjatve do družbenika v skladu z drugim odstavkom 394. člena ZGD, pri čemer je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka, ko Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnika ne omejuje pri vlaganju predlogov za izvršbo. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej upnik zavaroval enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD (oz. sedaj drugi odstavek 425. člena ZGD-1) tudi v primeru, ko je v tem roku v izvršilnem postopku predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenika in je bilo to s pravnomočnim sklepom tudi dovoljeno, ne glede na to, na kakšen način se je nato izvršilni postopek končal.

V obravnavanem predlogu za izvršbo je upnik izkazoval prehod obveznosti iz izvršilnega naslova, to je sklep opr. št. Ig 2000/04170 z dne 22.5.2000 skupaj s pravnomočnim sklepom iste opr. št. z dne 6.1.2004, na pravno naslednico prvotnega dolžnika in s tem izpolnitev pogojev iz drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ ter v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD.

Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlogu za izvršbo.