VSK sodba I Cp 951/2006

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v P. razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Na nepremičnini, vpisani v vl. št. 2860/8, k.o. P. do 1/2, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 7 v skupni izmeri 75,47 m2, na naslovu P., vpisani na L. M., do 1/2, se vpiše lastninska pravica na L. S., do 1/2, ki postane tako zemljiško knjižni lastnik do celote. Sodba nadomešča zemljiškoknjižni sklep in se po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v P.." Zavrnilo je tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov.

Proti takšni sodbi se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da iz v dokaz predloženega aneksa, ki je bil sklenjen 28.9.2001 in zemljiškoknjižnega stanja, glede katerega je tožeča stranka v tožbi predlaga vpogled v vl. št. 2860/8 k.o. P. izhaja, da ob sklepanju aneksa kupca po kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja v zemljiško knjigo nista vknjižila lastninske pravice in je bil vpis nanju dovoljen šele 7.5.2003 in ni bila L. M. od 10.1.2000 dalje vknjižena kot solastnica do 1/2 stanovanja, kot napačno razloguje prvostopenjsko sodišče in iz tega izpelje izpodbijano odločitev. Glede na navedeno bi bila nesmiselna zahtevana izjava L. M. v sklenjenem aneksu in je ustrezna izjava prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice do toženca za celotno stanovanje, kar je ustrezna podlaga za materialno pravno legitimacijo tožene stranke v obravnavanem postopku, nasprotno razlogovanje prvostopenjskega sodišča pa je neutemeljeno. Tožeča stranka je vložila obravnavano tožbo zoper toženo stranko na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju po nalogu prvostopenjskega sodišča iz sklepa opr. št. In z dne 15.11.2005 ter bi bil v nasprotnem primeru predlog za izvršbo zavržen ter je tudi upoštevaje navedeno izpodbijana odločitev nepravilna. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in izda zamudno sodbo, s katero naj ugodi tožbenemu zahtevku oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške, opredeljene v stroškovniku.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, ob preizkusu, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato je na podlagi 3. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (dalje: ZPP) izdalo zavrnilno sodbo. Tožeča stranka sicer pravilno povzema vsebino določbe 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (dalje: ZIZ), ki določa, da upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, vendar si to določbo napačno razlaga, ko meni, da je pasivno legitimiran za tožbo, s katero naj bi se dosegel vpis te pravice na dolžnika sam dolžnik, v tem primeru tožena stranka. Kot je pravilno navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe že sodišče prve stopnje, bi morala tožeča stranka takšno tožbo vložiti proti M. L., ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot solastnica polovice stanovanja, na katerem je predlagana izvršba. Vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sklepanje aneksa h kupoprodajni pogodbi, čeprav tudi te napačne, so zato v obravnavani zadevi pravno nepomembne. Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi namreč učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če Zakon o zemljiški knjigi (dalje : ZZK-1) ne določa drugače (5. člen). Ker je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini na M. L. do 1/2 dne 10.1.2000 (ni pomembno, kdaj je bil ta vpis v zemljiški knjigi dejansko tudi izvršen; da je bil zemljiškoknjižni postopek začet pa izkazuje vpis plombe - 135. člen ZZK-1) je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi aneks h kupoprodajni pogodbi z dne 28.9.2001 moral vsebovati tudi izrecno nepogojno izjavo M. L., da ob odstopu od kupoprodajne pogodbe dovoljuje prepis svoje lastninske pravice na S. L.. Prav tako so pravno nepomembne navedbe tožeče stranke, da je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča, opr. št. In z dne 15.11.2005, na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ, napotena, da vloži tožbo zoper toženo stranko. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Sicer pa tudi, če bi šlo za napačen napotek s strani izvršilnega sodišča, to dejstva, da tožena stranka ni prava oz., da ni pasivno legitimirana za takšno tožbo, ne spremeni. Kot je bilo že povedano in kot je tožeči stranki pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, določba 5. odstavka 168. člena ZIZ upniku ne daje materialno pravne podlage, na osnovi katere bi lahko utemeljil pridobitev lastninske pravice toženca na nepremičnini, pač pa mu samo omogoča vložiti tožbo namesto dolžnika oz. toženca, ki bi lahko s tožbo proti dosedanji lastnici zahteval vpis svoje lastninske pravice na nepremičnini, pa tega ni storil. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo, in je, ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).