VSK sklep II Cpg 429/2004

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se zavrne ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 10.6.2002, opr.št. Ig 2002/00110.
Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na znesek 35.496,00 SIT.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. razveljavilo sklep o izvršbi opr.št. Ig 2002/00110 z dne 10.6.2002, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; pod tč. 2 pa je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložil obrazložen ugovor.

Zoper izpodbijani sklep je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal razveljavitev oz. spremembo. V pritožbi poudarja, da sodišče pri odločanju o ugovoru dolžnika ni upoštevalo določil 53. čl. ZIZ, da mora biti ugovor obrazložen in da morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi se utemeljuje ter predloženi dokazi. Dolžnikov ugovor pa po mnenju pritožnika nima potrebne razumne in kredibilne obrazložitve in tudi ni podkrepljen z nobenimi dokazi. Ugovor pa se tudi ne sklicuje niti na en sam samcat ugovorni razlog, ki je naštet oz. ga predvideva 55. čl. ZIZ. Dolžnik se namreč v svojem ugovoru sklicuje le na to, da izvršilni predlog ne temelji na ustreznih listinah, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga. Dolžnik v ugovoru ni niti oporekal temu, da bi bil z upnikom v poslovnih odnosih, niti ni navedel, da trgovskega blaga, ki je zajeto v računih, ni prejel, niti da je karkoli že plačal, zaradi česar bi bil saldo dolga napačen. Trdil je, da izvršilni predlog ne temelji na podlagi ustreznih listin. Zato upnik upravičeno meni, da je potrebno napadeni sklep v celoti razveljaviti.

Pritožba upnika je utemeljena.

Prav ima upnik, ko se sklicuje na določila 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in pri tem poudarja, da mora biti ugovor obrazložen. Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ob tem pa morajo biti dokazno podprta zatrjevana dejstva takšna, da bi v nadaljnji pravdi privedla do zavrnitve pritožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. V obravnavanem primeru, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča, upnik utemeljeno opozarja, da dolžnik v ugovoru takšnih pravnorelevantnih dejstev ni navajal. V ugovoru je namreč navedel le, da oporeka izvršilnemu predlogu, ker ta na temelji na podlagi ustreznih listin, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga v skupnem znesku 712.423,15 SIT. Iz teh ugovornih navedb torej izhaja, da dejansko dolžnik v ugovoru uveljavlja formalne pomanjkljivosti predloga, pa še to le za del uveljavljene terjatve. Ker pa te v obravnavanem primeru niso podane, saj je upnik izvršilnemu predlogu predložil izpiske iz poslovnih knjig in sicer preglede odprtih postavk ter obračunov obresti, overjene s strani odgovorne osebe, kar vse so po 23. čl. ZIZ verodostojne listine, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Hkrati pa je glede na 5. odst. 38. čl. ZIZ upniku odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 35.396,00 SIT, ki jih predstavljajo sestava pritožbe 50 točk - po odvetniški tarifi štev. 21/2, materialni stroški v višini 2 %, 20 % DDV ter taksa za sklep v znesku 15.200,00 SIT.