VSC sodba Cpg 122/2006

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu zavrnilnega izreka pod tč. 2, to je glede zneska 1,363.858,98 SIT s pp., ter v izpodbijanem izreku o pravdnih stroških pod tč. 3 potrdi sodba prve stopnje.
Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 24. 10. 2005, opr. št. II Pg 323/2004-51 (ki po pravočasni napovedi pritožbe tožeče stranke in plačani sodni taksi za pritožbo pisno izdelana vsebuje obrazložitev po čl. 324/IV Zakona o pravdnem postopku (ZPP (čl. 496/IV in V ZPP))) izreklo, (1.) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 21. 7. 2004, opr. št. (0001) In 2004/00103 delno vzdrži v tč. 1 in 3 izreka v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 443.865,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 5. 4. 2004 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 9.619,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 21. 7. 2004 dalje do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe, (2.) da se v preostalem delu, to je za znesek 1,988.425,00 SIT s pp. in za procesne obresti od zneska 443.865,30 SIT za čas od dne 12. 2. 2004 do dne 4. 4. 2004, cit. sklep o izvršbi razveljavi v tč. 1 in 3 izreka ter se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne, in (3.) da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 198.791,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 24. 10. 2005 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje zapisalo:

"Med pravdnima strankama je nesporno, da sta družba L. d.o.o. kot prodajalec in družba E. d.o.o. kot kupec dne 23. 10. 2002 sklenili kupoprodajno pogodbo za prodajo nepremičnine in nato dne 17. 12. 2002 še aneks št. 1 k tej pogodbi. Med pravdnima strankama je bilo nesporno tudi, da je družba L. d.o.o. s pogodbo o odkupu terjatev z dne 4. 2. 2004 sporno terjatev iz naslova omenjene kupoprodajne pogodbe prenesla na tožečo stranko.

Pogodbeni stranki sta se v točki 8/IV del omenjene kupoprodajne pogodbe sporazumeli, da bo sporni preostanek kupnine v višini 177.893.269,84 SIT plačan v treh dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice na kupca, ob pogoju, da v zemljiški knjigi ne bo drugih zaznamb od v pogodbi navedenih.

Na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. Ig 2001/00987 z dne 23. 4. 2001 Okrajnega sodišča v Mariboru je tukajšnje sodišče ugotovilo, da je bila s citiranim sklepom v prid upnice P. F. M. zoper družbo L. d.o.o. kot dolžnika dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev na žiro računu in z rubežem premičnin. Ker je bila zoper družbo L. d.o.o. uvedena prisilna poravnava je Okrajno sodišče v Mariboru izvršbo zoper L. d.o.o. s sklepom opr. št. Ig 2001/001987 z dne 27. 11. 2001 prekinilo z dnem 12. 07. 2001. Upnica je nato z dopisom z dne 9. 8. 2002 Okrajnemu sodišču v Mariboru zaradi neuspešne izvršbe predlagala preusmeritev izvršbe na nepremičnine dolžnika, sodišče pa je takšnemu njenemu predlogu ugodilo s sklepom opr. št. In 02/00502 z dne 21. 3. 2003, ko je sklenilo, da se izvršba, ki je bila dne 12. 7. 2001 prekinjena nadaljuje po pogojih pravnomočno potrjene prisilne poravnave z dne 7. 1. 2002.

Na podlagi zemljiškoknjižnega predloga z dne 30. 10. 2002 je sodišče ugotovilo, da je družba L. d.o.o. istega dne pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila predlog za vpis lastninske pravice na nepremičnini, kakor je bilo to dogovorjeno po obravnavani kupoprodajni pogodbi. Skladno s točko 8 VI. del je za toženo stranko obveznost plačila preostanka kupnine pričela teči od tistega dne in bi morala tožena stranka svojo obveznost izpolniti v treh dneh od vloženega predloga, to je najkasneje do 2. 11. 2002. Tožena stranka je zadržala plačilo preostanka kupnine, sklicujoč se na obvestilo P. R. F. M. s.p., da zoper družbo L. d.o.o. teče izvršilni postopek. Vendar pa tožena stranka ni uspela dokazati, da je v času od dne 3. 10. 2002 do dne 2. 11. 2002 v zemljiški knjigi glede tega obstajala plomba. Dejstvo, da je bila zoper družbo L. d.o.o. v letu 2001 dovoljena izvršba pa za takšen zaključek sodišča ne zadošča. Prvotno je bila izvršba dovoljenja na dolžnikova denarna sredstva in premičnine, izvršbo na dolžnikove nepremičnine pa je sodišče dovolilo šele dne 21. 3. 2003 in je bila plomba po predlagatelju P. M. F. s.p. v zemljiško knjigo vpisana šele 25. 2. 2003, kot je to sodišče ugotovilo na podlagi izpiska iz zemljiške knjige z dne 17. 3. 2005. Na podlagi ugotovljenega je tako očitno, da plombe oziroma zaznambe izvršbe na nepremičnine družbe L. d.o.o., na katero se sklicuje tožena stranka v trenutku, ko je zapadla njena obveznost plačila preostanka kupnine, v zemljiški knjigi ni bilo. Utemeljen je zato zaključek sodišča, da je tožena stranka plačilo zneska 169.393.269,84 SIT neutemeljeno odložila.

Na podlagi kontne kartice tožene stranke in izračuna zamudnih obresti z dne 3. 2. 2004 je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka preostanek kupnine v višini 169.393.269,84 SIT družbi L. d.o.o. plačala 8. 11. 2002. Tožena stranke je bila dolžna navedeni znesek plačati najkasneje do 2. 11. 2002, zato skladno s 378. členom Obligacijskega zakonika (OZ) tožeči stranki dolguje zamudne obresti za 6 dni, od 3. 11. 2002, ko je prišla z izpolnitvijo v zamudo, do dne 8. 11. 2002, ko je svojo obveznost izpolnila. Po izvedenem izračunu obresti znašajo le-te 443.865,30 SIT. V tem obsegu je sodišče tožbenemu zahtevku tudi ugodilo. Prisodilo pa je tudi zahtevane procesne obresti in sicer za čas od dneva vložitve zahteve za plačilo pri sodišču, to je od dne 5. 4. 2004 dalje (člen 381 OZ).

Z aneksom št. 1 h kupoprodajni pogodbi z dne 23. 10. 2002 sta pogodbeni stranki v točki 2. spremenili 2. odstavek 12. člena kupoprodajne pogodbe. Določili sta, da kupec prejme predmetno nepremičnino v last z dnem poplačila celotne kupnine skladno s točko 8, razen zadržanega dela v točki 8 II. del v višini 23.638.722,14 SIT in zadržanega dela v višini 8,500.000,00 SIT na podlagi sklepa o izvršbi Ig 2001/00987 Okrajnega sodišča v Mariboru. V točki 3. pa sta še določili, da vse ostale določbe kupoprodajne pogodbe z dne 23. 10. 2002 ostanejo nespremenjene.

Sodišče ni sledilo navedbam tožeče stranke, da pogodbeni stranki z aneksom št. 1 nista imeli namena zadržati tudi zneska 8,500.000,00 SIT. Točka II. aneksa št. 1 govori o dveh zadržanih zneskih, pri čemer za znesek 8.500.000,00 SIT izrecno pove, da je bil zadržan zaradi izvršilnega postopka oziroma sklepa o izvršbi zoper družbo L. d.o.o. Kakor sta se pogodbeni stranki dogovorili v točki 8. 2. del, da bo tožena stranka znesek 23.638.722,14 SIT nakazala v roku 7 dni po predložitvi dokazil prodajalca o izbrisu v kupoprodajni pogodbi navedenih plomb, tako sta enak namen očitno imeli tudi glede zneska 8,500.000,00 SIT, katerega zadržanju plačila je prav tako botroval izvršilni postopek zoper L. d.o.o. Spričo tega je povsem prepričljiva izpoved priče N. D., da sta se pogodbeni stranki dogovorili, da tožena stranka zadrži plačilo 8,500.000,00 SIT do zaključka zadeve s P. R., zaradi česar sta sklenili tudi aneks št. 1, medtem, ko je izpovedba priče H. M., ki je zanikal, da bi bil aneks št. 1 sklenjen zaradi 8,500.000,00 SIT, temveč zaradi izbrisne pobotnice z N. L. b., docela neverodostojna.

Namen pogodbenih strank, da zadržita tudi plačilo 8,500.000,00 SIT je navkljub dejstvu, da se z aneksom št. 1 spremenjen 2. odstavek 12. člena kupoprodajne pogodbe neposredno nanaša le na prehod nepremičnine v posest in last, v kontekstu preostalih določb kupoprodajne pogodbe, še zlasti točke 8 ter ob izpovedi priče N. D., jasno podan in je sodišče zato zaključilo, da sta pogodbeni stranki aneks št. 1 sklenili ravno s takšnim namenom.

Na podlagi kontne kartice tožene stranke in izračuna zamudnih obresti z dne 3. 2. 2004 je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka znesek 8,500.000,00 SIT L. d.o.o. plačala dne 27. 8. 2003. Sklep opr. št. In 02/00502 z dne 19. 6. 2003, s katerim je Okrajno sodišče v Mariboru ustavilo izvršilni postopek, je postal pravnomočen dne 19. 8. 2003. Obveznost tožene stranke, da plača obravnavani znesek je skladno s točko 8. 2. del kupoprodajne pogodbe z dne 23. 10. 2002 zapadla sedem dni po predložitvi dokazil prodajalca o izbrisu plombe št. 2357/2003, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo na podlagi sklepa opr. št. In 02/00502 z dne 21. 3. 2003, s katerim je Okrajno sodišče v Mariboru v korist pekarne R. dovolilo izvršbo na nepremičnine družbe L. d.o.o. Glede na ugotovljeno, je tukajšnje sodišče v celoti sledilo navedbam tožene stranke, da je bil obravnavani znesek plačan pravočasno in v skladu z dogovorom pogodbenih strank, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na plačilo obresti v znesku 1,363.858,98 SIT. Sodišče pa je zavrnilo preostali del zahtevka v znesku 618.538,60 SIT po računu št. 4/04 iz razlogov, ki so navedeni že zgoraj, za znesek 5.843,38 SIT pa je tožeča stranka skrčila tožbeni zahtevek, zaradi nepravilnega izračuna obresti.

O izvršilnih in pravdnih stroških je sodišče odločilo glede na uspeh strank v pravdi.

Tožeča stranka je uspela s tožbenim zahtevkom z 18 % in tako ji mora tožena stranka plačati 18 % izvršilnih stroškov.

Prav tako ji mora tožena stranka plačati 18 % pravdnih stroškov, tožeča pa toženi 82 % pravdnih stroškov, vse v skladu z določilom člena 154 Zakona o pravdnem postopku.

Sodišče je toženi stranki priznalo kot strošek ... kar skupaj znaša 283.140,00 SIT. Glede na doseženi uspeh v pravdi je dolžna tožeča stranka toženi povrniti 232.174,80 SIT pravdnih stroškov.

Sodišče je tožeči stranki priznalo ... skupaj torej 185.463,30 SIT. Glede na dosežen uspeh je tožeča stranka upravičena do vračila 18 % svojih pravdnih stroškov, kar znaša 33.383,40 SIT. Po pobotanju pravdnih stroškov je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki 198.791,00 SIT pravdnih stroškov."

Pritožb zoper ugoditveni izrek pod tč. 1 in zavrnilni izrek pod tč. 2 glede zneska 624.566,02 SIT s pp. ter procesnih obresti od zneska 443.865,30 SIT za čas od dne 12. 2. 2004 do dne 4. 4. 2004 sodbe prve stopnje ni bilo.

Tožeča stranka pa z dne 24. 1. 2006 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje iz v uvodu pritožbe izrecno navedenega pritožbenega razloga "nepravilne uporabe določb materialnega prava", v njeni obrazložitvi pa tudi iz pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, brez izrecne navedbe dela, v katerem jo izpodbija. Ker pa pritožbenemu sodišču predlaga, da "... napadeno sodbo razveljavi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še zakonite zamudne obresti za znesek 8,500.000,00 SIT za čas od 27. 10. 2002 (navedeni dan 2. 10. 2002 je očitna pisna pomota) do 27. 8. 2003 in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, ki jih je imela ta s predmetno pravdo, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdnih stroški.", pritožbeno sodišče šteje, da izpodbija sodbo prve stopnje v zavrnilnem izreku pod tč. 2 glede zneska 1,363.858,98 SIT (po njenem obračunu zamudnih obresti, priloženem vtoževanemu Računu, št.: ... z dne 3. 2. 2004 (B 5), so cit. še uveljavljene zamudne obresti obračunane prav v znesku 1,363.858,98 SIT (oz. v znesku 1,363.859,10 SIT), ki ga tudi sicer vtožuje v tem gospodarskem sporu (čeprav na prvi strani pritožbe navaja: "zaradi še 1,988.425,00 SIT")), in v izreku o pravdnih stroških pod tč. 3.

V obrazložitvi pritožbe tožeča stranka navaja:

"Sodišče je svojo odločitev v predmetni zadevi oprlo na Aneks št. ... h kupoprodajni pogodbi, z dne 23. 10. 2002, katerega namen in pomen pa je po mnenju pritožbe napačno tolmačilo in razumelo ter je zato v posledici tega tudi napačno uporabilo materialno pravo.

Aneks št. ... k osnovni kupoprodajni pogodbi sta sklenili družba L. d.o.o. in tožena stranka, ki sta obe pravni osebi, ki sta se zavedali pomena sklenjenega aneksa. Pogodbe, ki jih sklepajo prav- ne osebe v pravnem prometu je potrebno čitati tako kot so zapisane in jih ni potrebno tolmačiti, razen v izjemnih primerih, ko gre za očitne neskladnosti.

Aneks št. ... k kupoprodajni pogodbi je sestavila tožena stranka, ki je imela ustrezno pravno podporo in je bilo z njim dogovorjeno natančno to kar je v aneksu zapisano.

Iz aneksa izhaja, da sta pogodbeni stranki spremenili 12. točko sklenjene kupoprodajne pogodbe, osmi člen/IV pa sta pustili nespremenjen.

V aneksu je bilo zapisano že enostransko izvršeno dejstvo, da je tožena stranka zadržala plačilo 8,500.000,00 Sit zaradi izvršilnega postopka na predlog P. R..

Zakaj bi se pravdni stranki šele 23. 10. 2002, to je po zapadlosti dogovorjenega plačila kupnine v višini 177.893.269,84 SIT dogovarjali o zadržanju plačila 8,500.000,00 SIT, posebej pa še ob nespornem dejstvu, da te plombe ni bilo v zemljiški knjigi tožeči stranki ni jasno, pa tudi sodišče se do tega ni opredelilo. V kupoprodajni pogodbi je nesporno jasno zapisano, da je tožena stranka dolžna plačati kupnino v treh dneh po predlogu za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, ob pogoju, da v zemljiški knjigi ne bo "novih plomb" od tistih, ki so bile zajete v sami pogodbi. V času zapadlosti kupnine tožene stranke, terjatve P. R. ni bilo v zemljiški knjigi, prav tako te terjatve ni bilo niti v času sklepanja aneksa.

Družba L. d.o.o. je imela v času sklepanja kupoprodajne pogodbe ogromno upnikov in je bila zoper njo prelagana prisilna poravnava. Družba L. d.o.o. je toženo stranko obvestila samo o tistih svojih terjatvah, ki so bile na osnovi različnih temeljev vknjižene na nepremičnini, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe. Vse druge upnike je seveda poplačevala družba L. d.o.o. sama, pod pogoji in na način prisilne poravnave.

Terjatev, ki jo je imela P. R. zoper L. d.o.o. v nobenem primeru ni bila stvar tožene stranke. Tudi če je P. R. d.o.o. izvršilno sredstvo za svojo terjatev preusmerila na nepremičnino, ki je bila prodana toženi stranki, se je to zgodilo že po predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo in poplačilo v nobenem primeru ne bi bilo možno realizirati s prodajo nepremičnine.

Iz listin, ki so v spisu je razvidno, da je terjatev P. R. znašala 11,138.885,82 SIT in da je upnik bil pod pogoji prisilne poravnave upravičen do plačila 3,444.587,91 SIT. Čemu bi naj potem družba L. d.o.o. pristala na zadržanje zneska 8,500.000,00 SIT tožniku ni znano.

Nenazadnje je upnika, P. R. dne 26. 5. 2003 poplačala družba L. d.o.o. Sodišče je pri tolmačenju določil aneksa št. 1, z dne 23. 10. 2002 prišlo do nepravilnih zaključkov.

Tožena stranka je prišla z plačilom dogovorjenega dela kupnine v višini 8,500.000,00 SIT v zamudo, zato je tožeča stranka upravičena do zakonitih zamudnih obresti za čas zamude."

Na pritožbenih stroških tožeča stranka priglaša: "sodne takse za pritožbo"; "pritožba 500 točk"; "poročilo stranki 50 točk"; "materialni stroški v višini 11 točk"; "Na seštevek točk še 20 % DDV".

Tožena stranka v dne 10. 2. 2006 vloženem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene ter predlaga pritožbenemu sodišču "... potrditev prvostopenjske sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke ter naložitev pritožbenih stroškov v breme tožeče stranke ... ."

Na stroških odgovora na pritožbo tožena stranka priglaša: "odgovor na pritožbo ... 500 točk"; "administrativni stroški ... 20 točk"; "+ 20 % DDV".

Pritožba ni utemeljena.

Kakšna upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP), ni podana.

Za odločitev v tem gospodarskem sporu odločilno dejansko stanje je v zadostnem obsegu pravilno in popolno ugotovljeno (čl. 8 ZPP); na podlagi v postopku na prvi stopnji podanih navedb ter upoštevanih predlaganih in izvedenih dokazov pravdnih strank ni bilo mogoče ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Neutemeljenost v pritožbi zoper sodbo prve stopnje (samo) ponovljenih že v postopku na prvi stopnji podanih trditev tožeče stranke je z v izpodbijani sodbi navedenimi razlogi o vseh odločilnih dejstvih natančno in nazorno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Ker pa so ti (v sodbi druge stopnje povzeti) razlogi sodišča prve stopnje prepričljivi in povsem pravilni, jih zato tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot svoje.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano zavrnitvijo še spornega dela tožbenega zahtevka tudi materialno pravo (cit. določbe kupoprodajne pogodbe in aneksa št. 1 k njej) pravilno uporabilo.

V tč. 8/II med podjetjem L., trgovsko in storitveno podjetje M., J. ... ter toženo stranko sklenjeni Kupoprodajni pogodbi z dne 23. 10. 2002 (B 2) sta se stranki dogovorili: "V roku sedem dni po predložitvi dokazil prodajalca o izbrisu plomb št. ... ... in ..., ki sta vpisani na vl. št. ... ... in ... ..., K. O. S. R. bo kupec prodajalcu nakazal še 23.638.722,14 SIT ... ."

V tč. 8/IV cit. pogodbe sta se stranki dogovorili: "V treh dneh po vložitvi ZK predloga za vpis lastninske pravice na kupca, ob pogoju, da v ZK ne bo drugih zaznamb od v pogodbi navedenih, bo kupec nakazal preostanek kupnine v višini 177.893.269,84 SIT ... na transakcijski račun prodajalca številka ... ."

V tč. 12/II cit. pogodbe sta se stranki dogovorili: "Kupec prejme predmetno nepremičnino v last z dnem poplačila celotne kupnine skladno s točko osem razen zadržanega dela v točki osem drugi del v višini 23.638.722,14 SIT ... ."

V tč. 2 Aneksa št. .. h kupoprodajni pogodbi z dne 23. 10. 2002 z dne 17. 12. 2002 (B 11) pa sta se cit. stranki dogovorili: "Pogodbeni stranki s tem aneksom spreminjata 2. odstavek 12. člen ... navedene kupoprodajne pogodbe tako da le-ta glasi: Kupec prejme predmetno nepremičnino v last z dnem poplačila celotne kupnine skladno s točko osem razen zadržanega dela v točki osem drugi del v viši- ni 23.638.722,14 SIT ... in zadržanega dela v višini 8.500.000,00 SIT ... na podlagi sklepa o izvršbi Ig 2001/00987 ... Okrajnega sodišča v Mariboru."

OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.

Sodišče prve stopnje pravilno "... ni sledilo navedbam tožeče stranke, da pogodbeni stranki z aneksom št. .. nista imeli namena zadržati tudi zneska 8,500.000,00 SIT." Pravilni sta namreč njegovi ugotovitvi, da "Točka II. aneksa št. 1 govori o dveh zadržanih zneskih, pri čemer za znesek 8.500.000,00 SIT izrecno pove, da je bil zadržan zaradi izvršilnega postopka oziroma sklepa o izvršbi zoper družbo L. d.o.o." in da "Kakor sta se pogodbeni stranki dogovorili v točki 8. 2. del, da bo tožena stranka znesek 23.638.722,14 SIT nakazala v roku 7 dni po predložitvi dokazil prodajalca o izbrisu v kupoprodajni pogodbi navedenih plomb, tako sta enak namen očitno imeli tudi glede zneska 8,500.000,00 SIT, katerega zadržanju plačila je prav tako botroval izvršilni postopek zoper L. d.o.o."

Po povedanem je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da "... je povsem prepričljiva izpoved priče N. D., da sta se pogodbeni stranki dogovorili, da tožena stranka zadrži plačilo 8,500.000,00 SIT do zaključka zadeve s P. R., zaradi česar sta sklenili tudi aneks št. ..., medtem ko je izpovedba priče H. M., ki je zanikal, da bi bil aneks št. ... sklenjen zaradi 8,500.000,00 SIT, temveč zaradi izbrisne pobotnice z N. L. b., docela neverodostojna."

Sodišče prve stopnje je utemeljeno sprejelo izpovedbo (na glavni obravnavi z dne 24. 10. 2005 v dokaznem postopku zaslišane) priče tožene stranke D. N. za resnično; ker je bila priča pravilno opozorjena "na dolžnost govoriti resnico in posledice krivega pričanja", njena izpovedba, ki je tožeča stranka ni izpodbila ne z izpovedbo priče H. M. in ne z listinskimi dokazi (A 1-10 in 12-22), pa skladna in potrjena z listinskimi dokazi tožene stranke (B 2-13) ter z izvršilnim spisom Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. In 02/00502, ni (bilo (nobenega)) razloga za dvom v njeno verodostojnost.

Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno presodilo, da je "Namen pogodbenih strank, da zadržita tudi plačilo 8,500.000,00 SIT ... navkljub dejstvu, da se z aneksom št. 1 spremenjeni 2. odstavek 12. člena kupoprodajne pogodbe neposredno nanaša le na prehod nepremičnine v posest in last, v kontekstu preostalih določb kupoprodajne pogodbe, še zlasti točke 8 ter ob izpovedi priče N. D., jasno podan ..." in zato tudi pravilno "... zaključilo, da sta pogodbeni stranki aneks št. 1 sklenili ravno s takšnim namenom."

Zakaj sta cit. pogodbeni stranki (sploh) sklenili obravnavani aneks št. ..., pa za odločanje v tem gospodarskem sporu ni (bilo) ne odločilno in ne pomembno. Odločilno oz. pomembno je (bilo) le dejstvo, da sta pogodbeni stranki cit. aneks št. 1, takšen kot pač je, sklenili.

Končno je sodišče prve stopnje v IV. odst. obrazložitve na 8. str. sodbe ob pravilni navedbi posameznih dejstev in okoliščin pravilno ugotovilo, da "... je bil obravnavani znesek (8,500.000,00 SIT) plačan pravočasno in v skladu z dogovorom pravdnih strank ... ."

Ker glede na navedeno "Tožena stranka ..." ni "... prišla z plačilom dogovorjenega dela kupnine v višini 8,500.000,00 SIT v zamudo, zato ... tožeča stranka ..." ni "... upravičena do zakonitih zamudnih obresti za čas zamude."

Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (čl. 350/I ZPP) potrditi sodbo prve stopnje (čl. 353 ZPP).

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka: pritožba tožeče stranke ni bila uspešna (čl. 165/I v zv. s čl. 154/I ZPP), odgovor tožene stranke na pritožbo pa za ta gospodarski spor ni bil potreben (čl. 165/I v zv. s čl. 155/I ZPP).